VSL sklep Cst 97/2015

Jedro

Ko je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni vložil predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, lahko dolžnik doseže prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj ob izpolnjevanju predpostavk iz 235. do 238. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 31/2015.

2. Zoper navedeni sklep se je smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik F., d.d., ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je dolžnik po tem, ko je upnik 24.10.2014 vložil predlog za začetek stečajnega postopka, 31.12.2014 vložil predlog poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je odločitev o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo ob smiselni uporabi 152. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, (med drugim) če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo. Po ureditvi v 152. členu ZFPPIPP ima odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave prednost pred odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vendar pa se navedeno zakonsko določilo ne uporablja v postopku poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se namreč (smiselno) uporabljajo (nekatera, in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP (dr. Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa – 2013, št. 23).

5. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporabljajo instituti, ki so sicer skupni vsem drugim postopkom zaradi insolventnosti (3. poglavje ZFPPIPP). Tako se ne uporablja oddelek 3.4 ZFPPIPP (upniki ne prijavljajo terjatev in se preizkus terjatev ne izvede), oddelek 3.5 ZFPPIPP (upniški odbor se ne oblikuje), prav tako pa se ne uporablja oddelek 3.6 ZFPPIPP (upravitelj se ne imenuje). Prav tako ni potrebno, da bi poročilo o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju pregledal (revidiral) revizor (tretji odstavek 142. člena ZFPPIPP se ne uporablja), ni pa potrebno niti poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti s pritrdilnim mnenjem k načrtu finančnega prestrukturiranja (146. člen ZFPPIPP). Razlog, da uporaba 152. člena ZFPPIPP za ureditev razmerja med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom ni primerna, je torej v tem, da je varoval, ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave varujejo položaj upnikov, v primerjavi s postopkom redne prisilne poravnave bistveno manj (prim. dr. Nina Plavšak, Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, priloga Pravne prakse št. 21/2014 z dne 29. 5. 2014).

6. Upnikov položaj v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni varovan do te mere, kot je to urejeno v postopku redne prisilne poravnave. Zato bi bila avtomatična prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi vloženega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo (uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave) neprimerna, saj ne bi bil sorazmerno varovan upnikov položaj pred eventuelno zlorabo oziroma zavlačevanjem postopka s strani dolžnika. V tem je razlog, da prekinitev predhodnega stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP zaradi vloženega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ni ustrezna (prim. Cst 168/2014).

7. V primeru, kakršen je konkretni, ko je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP) ni vložil predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, lahko dolžnik doseže prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj ob izpolnjevanju predpostavk iz 235. do 238. člena ZFPPIPP. Povedano drugače: dolžnik lahko doseže prekinitev odločanja o začetku stečajnega postopka le v primeru, da je v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zahteval, da sodišče odloži odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka (smiselna uporaba prvega odstavka 236. člena ZFPPIPP). Takšna je bila tudi situacija v zadevi, na katero se je v tem postopku skliceval dolžnik (Cst 187/2014).

8. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo napačno. Zaradi navedenega je višje sodišče utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in o njem odločiti. Upoštevati pa bo moralo tudi, da se tako postopek (poenostavljene) prisilne poravnave kot stečajni postopek vodita nad insolventnim dolžnikom, pri čemer je rezultat obeh postopkov ravno nasproten. Zato nad dolžnikom ne bosta mogla teči istočasno glavni stečajni postopek in glavni postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Datum zadnje spremembe:

22.04.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 70/2015
• VSL sklep Cst 333/2014
• VSL Sklep Cst 125/2022