VSL sklep Cst 420/2014

Jedro

Določila 6. odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 2. izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na predloge za začetek stečajnega postopka upnikov A. K., M., M., B. B., P., A. in E. d. o. o., D., D. (točka 1. izreka). Zavrnilo je predloge za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom upnikov M. S., V. Z., L. H., S. T., L. M., V. H., O. M., E. J., I. T., K. d. o. o., R. H. in K. d. o. o., D. (točka 2. izreka).

2. Zoper točko 2. izreka navedenega sklepa in zoper v izreku sklepa neobstoječo odločitev o ustavitvi postopka prisilne poravnave so pritožbo vložili v uvodu navedeni upniki. S pritožbo uveljavljajo pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)). Pritožbenemu sodišču predlagajo, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek vodenja prisilne poravnave, podredno pa, da sklep spremeni tako, da ugodi predlogu in začne stečajni postopek nad dolžnikom, še podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje v postopek po predlogu za začetek stečajnega postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal naj neutemeljeno pritožbo zavrne in prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

Procesna legitimacija pritožnikov

5. Procesno legitimacijo za pritožbo proti sklepom v predhodnem postopku imajo tisti, ki imajo položaj stranke v predhodnem postopku. Stranke predhodnega postopka pa so: (1) predlagatelj postopka, (2) dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka ter (3) upnik, ki pridobi položaj stranke, če sta izpolnjeni predpostavki, da verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka in če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka prvega odstavka 231. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so upniki M. S., V. Z., L. H., S. T., L. M., V. H., O. M., E. J., I. T., K. d. o. o., R. H. in K. d. o. o., D. verjetno izkazali terjatve do dolžnika in dejstvo, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev več kot dva meseca. Terjatve, ki jih je sodišče prve stopnje štelo za verjetno izkazane, so navedene pod točko „I. Aktivna legitimacija upnikov“ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (zadnji odstavek na strani 4 in prvi odstavek na strani 5 obrazložitve). Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da procesna legitimacija upnikov ni podana, ker so bile terjatve upnikov v celoti poplačane s strani E. d. o. o., kar naj bi bilo razvidno iz preglednice na strani 3 odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da poplačilo posameznih terjatev upnikov, ki jih je v odločbi navedlo sodišče prve stopnje iz navedne preglednice ni razvidno. Ker dolžnik v pritožbi ni navedel drugih konkretrnih trditev o neobstoju ugotovljenih terjatev, s katerimi bi uspel omajati ugotovitve sodišča prve stopnje glede višine in narave terjatve posameznih upnikov, je pritožbeno sodišče zaključilo, da je podana procesna legitimacija upnikov za vložitev pritožbe.

Odločitev o pritožbi

7. Če predlagatelj umakne predlog za prisilno poravnavo, ko je sodišče že izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek (prvi odstavek 149. ZFPPIPP). V ZFPPIPP pa je predvidena izjema od tega pravila v primeru, da predlagatelj v izjavi o umiku predloga navede, da predlog za prisilno poravnavo umika zato, ker je zunaj postopka odpravil vzroke insolventnosti in priloži dokaze o tem (tretji odstavek 149. člena ZFPPIPP). Če je bil zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave prekinjen postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, mora sodišče po 1. točki četrtega odstavka 149. člena ZFPPIPP hkrati z izdajo sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave nadaljevati postopek odločanja o začetku stečaja in razpisati narok za začetek stečajnega postopka.

8. Umik predloga za prisilno poravnavo pomeni konec postopka prisilne poravnave. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo je procesno dejanje stranke, postopek pred sodiščem pa se lahko konča le z odločbo sodišča. V obravnavanem primeru s sklepom o ustavitvi postopka prisilne poravnave. Pravilne so pritožbene navedbe, da sodišče po tem, ko je predlog z zahtevo za pravno varstvo umaknjen, lahko odloči le še o ustavitvi postopka ali pa vlogo zavrže, če šteje, da ni dovoljena. Sklep o ustavitvi postopka je deklaratorne narave.

9. V obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče o ustavitvi postopka prisilne poravnave v izreku izpodbijanega sklepa in tudi ne s posebnim sklepom v postopku prisilne poravnave, ki se vodi pod opravilno številko St 2507/2013, ni odločilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa (v postopku St 1892/2013) pa izhaja, da je tako odločitev sprejelo in ravno na tej podlagi nadaljevalo s postopkom odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka in z izpodbijanim sklepom o njem odločilo.

10. Držijo pritožbene navedbe, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje, ne da bi v izreku odločilo o ustavitvi postopka prisilne poravnave, v razlogih izpodbijanega sklepa, odločitev o umiku obrazložilo, zaradi česar je izrek sklepa nerazumljiv. Ta sklep je nato dne 21.8.2014 objavilo tako v postopku prisilne poravnave St 2507/2013 pod zaporedno št. procesnega dejanja 316, kot „sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave zaradi umika“, kot tudi v stečajnem postopku St 1892/2013 pod zaporedno številko procesnega dejanja 218 kot „sklep o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka“. S tem je prvostopenjsko sodišče kršilo določbe 1. točke četrtega odstavka 149. člena ZFPPIPP in zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kar narekuje razveljavitev 2. točke izreka izpodbijanega sklepa.

11. Glede na obsežne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče v nadaljevanju upoštevaje dosedaj zbrano procesno gradivo podaja stališča glede nekaterih za odločitev v tem primeru pomembnih materialno pravnih vprašanj.

Dovoljenost izjave o umiku

12. Postopek prisilne poravnave sta upravičena predlagati dolžnik ali osebno odgovorni družbenik (drugi odstavek 139. člena ZFPPIPP). Predlagatelj lahko predlog za prisilno poravnavo umakne brez privolitve upnikov. Dispozicija predlagatelja postopka prisilne poravnave je omejena le v primeru iz šestega odstavka 149. člena ZFPPIPP. Umik predloga za začetek prisilne poravnave ni dovoljen v primeru, če poslovodstvo dolžnika ali upniški odbor sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena ZFPPIPP ali če upniški odbor ali ločitveni upniki sprejmejo sklep o popovečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki iz drugega oz. petega odstavka 199.b člena ZFPPIPP. Le v primeru sprejetja enega od navedenih sklepov, lahko upniki v postopku prisilne poravnave uveljavijo interes, da se postopek prisilne poravnave nadaljuje, če predlagatelj (dolžnik) tega interesa nima.

13. V obravnavanem primeru je dolžnik umaknil predlog za začetek postopka prisilne poravnave dan prej, kot je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala. Določila šestega odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih po presoji pritožbenega sodišča ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme. Zakonodajalec je kot okoliščino v zvezi z omejitvijo dispozicije dolžnika za umik predloga za prisilno poravnavo določil sprejetje sklepa upniškega odbora o dokapitalizaciji. Tudi upoštevaje teleološko razlago navedenega določila, ki naj bi dolžniku preprečilo, da z umikom predloga prepreči izvedbo spremembe osnovnega kapitala in možnost prenosa pooblastil za vodenje poslov insolventnega dolžnika na vplačnike novih delnic, nedvoumno določene meje, ki izhaja iz besedila citirane določbe ni mogoče kar prezreti.

Izjave o umiku ni podala upravičena oseba

14. Upniki v pritožbi navajajo, da umika predloga za prisilno poravnavo ni podala upravičena oseba, ker da dolžnik v času vložitve umika sploh ni imel zakonitega zastopnika.

15. V zvezi z odstopom in imenovanjem direktorja družbe je edini družbenik dolžnika sprejel dva sklepa dne 16.5.2014 (priloga k procesnemu dejanju št. 200) in dne 19.5.2014 (priloga k dopolnitvi predloga za izdajo soglasja k zamenjavi člana poslovodstva z dne 23.5.2014, procesno dejanje št. 211). Iz besedila sklepa edinega družbenika z dne 19.5. 2014 izhaja, da se izjava M. P. o odstopu z mesta direktorja družbe vzame na znanje in se z dnem sprejema sklepa odpokliče z mesta direktorja dolžnika ter da se z istim dnem za direktorja družbe imenuje M. Z. Iz vsebine sklepa nadalje izhaja, da se sklep sprejme in uveljavi šele z vpisom v knjigo sklepov družbe po pridobitvi predhodnega soglasja sodišča, skladno z določilom 151. a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. ST 2507/2013 z dne 9.6.2014 dalo soglasje k imenovanju M. Z. za direktorja, sprememba zakonitega zastopnika pa je bila vpisana v sodni register.

16. Dopolnitev predloga za izdajo soglasja k zamenjavi direktorja sta podpisala M. P. in M. Z. V tretjem odstavku predloga je izrecno navedeno, da je edini družbenik dne 19.5.2014 podpisal besedilo sklepa z dne 16.5.2014 tako, da se ta ne uveljavi v prvi alineji, to je glede učinka odstopne izjave M. P., ampak se sklep sprejme in uveljavi po pridobitvi predhodnega soglasja sodišča skladno z določilom 151. a člena ZFPPIPP. M. P. je navedeno dopolnitev predloga za izdajo soglasja (so)podpisala. Iz navedene izjave nedvomno izhaja njena volja, da izjava o odstopu z mesta direktorja, ki jo je podala 15.5.2014, velja šele od pridobitve soglasja za imenovanje novega direktorja. Tudi izjavo o umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave sta (so)podpisala M. P. in M. Z.

17. Iz ravnanja M. P., ki je sopodpisala navedeno dopolnitev predloga za izdajo soglasja k zamenjavi člana poslovodstva, kot tudi izjavo o umiku predloga za začetek postopka prisilno poravnavo, nedvomno izhaja, da je odstopno izjavo podala pod razveznim pogojem, z učinkom od dne izdaje soglasja sodišča po 151.a členu ZFPPIPP. Konstitutivni učinek njene odstopne izjave je zato nastopil šele 9. junija 2014, ko je sodišče prve stopnje odločilo o izdaji soglasja k imenovanju novega direktorja.

18. Pritožbene navedbe, da umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave z dne 29.5.2014 v obravnavanem primeru ni podala upravičena oseba, so glede na povedano neutemeljene.

Glede odločitve o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka

19. Pravilne so pritožbene navedbe, da je po določbah tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP trditveno in dokazno breme, da ni več insolventen, na dolžniku. Predlagatelj, ki umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, mora v izjavi o umiku predloga opisati okoliščine, zaradi katerih je znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in izjavi o umiku priložiti dokaze o tem. Gre za specialno določilo, ki pride v poštev v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Pravilno je pritožbeno stališče, da se ta položaj razlikuje od položaja, ko upniki vložijo predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa predlogu ugovarja in izpodbija domneve insolventnosti in obstoj insolventnosti. V tem primeru je trditveno in dokazno breme na upniku. V primeru, ko dolžnik predlaga začetek postopka prisilne poravnave, s tem prizna, da je insolventen. Predlog za začetek prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo (tretji odstavek 141. člena ZFPPIPP). Zato mora dolžnik v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da je insolventnost odpravil. Pri tem ni dovolj, da dokaže, da niso podane izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP, temveč mora izkazati, da je znova postal dolgoročno in kratkoročno plačilno sposoben, oziroma da ni več insolventen po splošnih določbah 14. člena ZFPPIPP.

20. Prav tako so utemeljeni očitki pritožnikov o zmotni materialno pravni presoji pooblastila družbe T. in posledično izjave o odpustu dolga, ki jo je na podlagi pooblastila z dne 13. maja 2014 podal E. M. Iz vsebine pooblastila za zastopanje, ki ga je E. M., dala navedena družba izhaja, da je edini direktor družbe gospoda E. M., z naslovom v ..., B. H., pooblastil, da „formalno zastopa interese družbe proti družbi K. d. o. o. Pooblastilo velja za vsako transakcijo ali postopek, ki je potreben za zastopanje interesov družbe, v kolikor ni bilo predhodno preklicano s sklepom upravnega odbora družbe“.

21. Ker ima pooblastitelj sedež na B., pooblaščenec stalni naslov v F. B. H., pooblastilo pa je dano za zastopanje interesov družbe „za vsako transakcijo ali postopek“ proti družbi K. d. o. o., ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se pojavi vprašanje, katero pravo je treba uporabiti za presojo navedenega pooblastila. Iz pooblastila ne izhaja, da bi pooblastitelj izbral pravo, ki naj se uporabi.

22. V skladu z določbo 20. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu se v primeru, če stranki pogodbe nista izbrali prava, ki naj se uporabi, uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. Pravna teorija je zavzela stališče, da je pri pooblastilu, ki je enostranski pravni posel, kljub abstraktnosti očitna vez z razmerjem, zaradi katerega je bilo pooblastilo dano (Mednarodno zasebno pravo, komentar zakona, II. dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 1992, stran 54). Ker je pooblastilo dano za zastopanje v postopkih proti družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, je s pooblastilnim razmerjem najtesneje povezano slovensko pravo. Za presojo pooblastila je zato treba uporabiti slovensko pravo.

23. V skladu z določbo tretjega odstavka 76. člena OZ pa se pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve odpovedati kakšni pravici brez povračila. Odpust dolga pomeni prenehanje obveznosti dolžnika oziroma odpoved pravici brez povračila. Za tovrstno razpolaganje je potrebno izkazati posebno pooblastilo, ki se glasi na odpust dolga. Če takega posebnega pooblastila za konkreten primer ni, pooblaščenec ne more veljavno izraziti volje, opravljen pravni posel pa zato ni veljaven. Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnikov, da iz vsebine pooblastila z dne 13. 5.2014, ki ga je dne 16.6.2014 sodišču predložil dolžnik (priloga k procesnemu dejanju št. 248) izhaja, da gre za splošno pooblastilo za zastopanje v postopkih proti družbi K. d. o. o. in ne za posebno pooblastilo po tretjem odstavku 76. člena OZ, ki bi ga pooblaščenec za sklenitev takega posla moral imeti.

Sklep

24. Ugotovljena bistvena kršitev pravdnega postopka je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče te kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, zato je izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Napotki za nadaljnje postopanje prvostopenjskega sodišča so razvidni iz te obrazložitve.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 279/2014
• VSL sklep Cst 600/2015
• VSL sklep I Cp 1188/2011