VSL sklep Cst 456/2014

Jedro

Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov odvetniških storitev Odvetniške družbe B. in odvetniki o. p. d. o. o., navedenih v predlogu upravitelja z dne 29. 4. 2013 (red. št. 364), v skupni višini 5.842,46 EUR (brez DDV); (2.) zavrnilo soglasje za plačilo stroškov odvetniških storitev iste odvetniške družbe, navedenih v istem predlogu upravitelja, v skupni višini 5.921,56 EUR (brez DDV); (3.) odločilo, da je predlog upravitelja (red. št. 364) sestavni del tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil pritožnik, in sicer v delu, v katerem je sodišče zavrnilo soglasje za plačilo stroškov (2. točka izreka). V pritožbi prvenstveno poudarja, da je upravičenec do izplačila zavrnjenih stroškov, zato je njegov pravni položaj z izpodbijanim sklepom prizadet. Zaradi prizadetosti pravnega položaja ima pritožnik pravni interes in legitimacijo za vložitev te pritožbe. S tem uresničuje ustavno varovano pravico do pravnega sredstva glede svojih pravic in obveznosti.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Kljub razlogom, navedenim v pritožbi glede dopustnosti omenjene pritožbe, višje sodišče zaključuje, da pritožnik nima prav, ko pravi, da lahko v tem postopku izpodbija sklep, s katerim je bilo zavrnjeno soglasje sodišča k predlogu upravitelja za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Drži sicer pritožbena navedba, da iz Ustave izhaja pravica do pritožbe (25. člen Ustave), vendar pa višje sodišče ob zavrženju pritožbe opozarja, da s tem upniku ni odtegnjeno sodno varstvo glede terjatve iz 2. točke izpodbijanega sklepa (23. člen Ustave).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje za plačilo stroškov, ki se izplačujejo kot stroški stečajnega postopka, v delu pa je soglasje zavrnilo. V tem primeru gre za stroške, ki so nastali v času postopka prisilne poravnave. Tedaj veljavni Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (drugi odstavek 289. člena pred novelo ZFPPIPP-F) je določal, da upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku in imajo pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka. Plačilo stroškov stečajnega postopka ZFPPIPP ureja v pododdelku 5.9.2. Iz členov, navedenih v omenjenem pododdelku, resnično izrecno ne izhaja omejitev legitimacije za pritožbo upnika, o čigar stroških stečajnega postopka je sodišče izdalo soglasje oziroma ga zavrnilo, zato se zdi, kot da je podana procesna legitimacija za vložitev pritožbe takega upnika. Po določbi 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Kot že rečeno, pododdelek 5.9.2. takemu upniku izrecno ne omejuje pravice do pritožbe, pa vendar pravice do pritožbe nima. Potrebno je namreč izhajati iz namena odločanja o plačilu stroškov stečajnega postopka in iz legitimacije za vložitev predloga za izdajo soglasja sodišča k plačilom stroškov stečajnega postopka.

6. Iz določbe 357. člena ZFPPIPP izhaja, da je upravičen predlagatelj za izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka upravitelj. Po določbi 357. člena ZFPPIPP sme namreč upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Tudi o predračunu stroškov stečajnega postopka sodišče odloča na upraviteljev predlog (prim. 356. člen ZFPPIPP). To izhaja tudi iz splošne določbe 353. člena ZFPPIPP. Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka(1). Zato mora upnik plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.

7. Situacija, ki je nastala v tem stečajnem postopku, je analogna zgoraj omenjeni situaciji. V tem primeru je torej z odločitvijo o zavrnitvi soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka nastala situacija, ki je analogna tisti, do katere pride, če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Ker torej upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbo zavreči. S tem pa upniku ni odvzeto pravno varstvo, saj lahko stroške, do katerih meni, da je upravičen, uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku, s tem pa pridobi sodno odločbo, ki je izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

8. Odločitev temelji na 1. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

----------------------------------------------

(1) Primerjaj Višje sodišče v Ljubljani sklep Cst 71/2014 z dne 25. 2. 2014.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 659/93
• VSL Sklep Cst 639/2017
• UPRS sklep I U 1505/2014