VSL sklep Cst 454/2014

Jedro

Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.

Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.

Izrek

I. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) za upravitelja imenovalo L.H., (3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti in (4.) odločilo o izplačilih iz proračuna sodišča.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sklep izpodbija v celoti, podrejeno pa v njegovi 2. točki izreka. Sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo postopka uvedbe stečajnega postopka nad dvojno družbo – komanditno družbo komplementarja Z d.o.o. v stečaju (St 3079/2014), saj je dvojna družba urejena v 152.-157. členu ZGD-1. Stečaj komplementarja je možen mimo stečaja komanditne družbe, ni pa mogoč stečaj komanditne družbe brez stečaja komplementarja, zato bi moralo sodišče izdati skupen sklep o začetku stečaja za vse tri družbe, predvsem zaradi načela racionalnosti in ekonomičnosti postopkov ter zmanjšanja stroškov postopka, ter imenovati le enega stečajnega upravitelja. Primerno je, da vse stečajne postopke vodi stečajni upravitelj komplementarja, zaradi medsebojne povezanosti pri poslovanju pa nobenega pravnega razmerja ni mogoče ločeno obravnavati. Zato naj sodišče sklep o imenovanju stečajnega upravitelja razveljavi in določi stečajno upraviteljico, ki vodi stečaj komplementarja.

3. Pritožba zoper 1. točko izpodbijanega sklepa ni utemeljena, pritožba zoper 2. točko izreka tega sklepa pa ni dovoljena.

4. Z. d.o.o. (v nadaljevanju predlagatelj) je z isto vlogo predlagal začetek stečajnega postopka nad tremi osebami, ki se vodijo pod opr. št. St 3079/2014, St 3605/2014 in St 3606/2014. V zadevi St 3079/2014 sodišče prve stopnje obravnava predlog za začetek stečajnega postopka predlagatelja in je s sklepom z dne 10.7.2014 začelo stečajni postopek nad to osebo. Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, saj se zoper njega ni pritožil nihče. V zadevi St 3605/2014 se obravnava predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo Z. d.o.o. s t.d. & Z. P. k.d.. V zadevi St 3606/2014 pa se obravnava predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo Z. d.o.o. s t.d. in Z. P. k.d., in le sklep o začetku stečajnega postopka, izdan v tej zadevi, je predmet obravnavane zadeve Cst 454/2014.

5. Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba v smislu 152. člena ZGD-1, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. Tudi če bi sprejeli stališče pritožbe, da je zaradi stečaja nad komplementarjem nujen tudi stečajni postopek nad komanditno družbo, ki ni nujno pravilno, pa v skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo, v kateri je družba z omejeno odgovornostjo, za katero so nastopili pogoji za začetek stečajnega postopka, prav tako edini komplementar. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek. Na to ne more vplivati niti dejstvo, da bodo zelo verjetno upniki, ki so upniki komanditne družbe, svoje terjatve uveljavljali tudi v stečajnem postopku, ki teče nad komplementarjem.

6. Glede na navedeno ni možnosti, da bi se nad vsemi subjekti vodil le en stečajni postopek. Opozoriti velja, da ta razlog ni bil uveljavljen zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad komplementarjem (St 3079/2014), kar hkrati pomeni, da tudi iz tega razloga ni možno ugoditi pritožbi, saj je podano dejstvo, da je nad komplementarjem že bil začet stečajni postopek s pravnomočnim sklepom, izdanim že 10.7.2014.

7. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je glede na navedeno neutemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v tem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Čeprav je začetek stečajnega postopka predlagal komplementar, bi stečajni dolžnik s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka lahko uveljavljal zgolj razloge, iz katerih bi izhajalo, da dolžnik ni insolventen (primerjaj 234. člen ZFPPIPP, predvsem njegov 4. odstavek). Imenovanje stečajnega upravitelja je vedno prepuščeno sodišču, seveda v okviru zakonskih določil, kar pomeni, da upravitelja v bistvu izbere računalnik iz seznama upraviteljev, po vrstnem redu, kot je določen v tem seznamu. Zato bi bila že tako ali tako možna le pritožba iz razloga, da pri imenovanju upravitelja ni bil spoštovan vrstni red imenovanja, kot ga določa zakon. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.

9. Pritožba zoper ta del sklepa o začetku stečajnega postopka tako dolžniku ni dovoljena in jo je višje sodišče iz tega razloga moralo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Velja pa še pojasniti, da niti ni primerno, da bi stečajne postopke povezanih družb, kar velja tudi za dvojne družbe, vodil isti stečajni upravitelj. Zaradi prepletenosti poslovanja, pri čemer se mora stečajni upravitelj komplementarja izreči tudi o terjatvah upnikov, ki jih ti prijavijo v stečajni postopek nad komplementarjem zaradi njegove osebne odgovornosti v komanditni družbi – dvojni družbi, lahko pride celo do kolizije interesov upnikov obeh stečajnih dolžnikov, za katerih koristi bi moral skrbeti isti stečajni upravitelj, ki bi tako nastopal v dvojni, delno nasprotujoči si vlogi. Odveč je tudi bojazen o nezmožnosti sodelovanja stečajnih upraviteljev. Kadar bo to potrebno, bodo upravitelji tako ali tako morali sodelovati, da bi lahko dosegli cilj stečajnega postopka – najboljše možno poplačilo upnikov posameznega stečajnega dolžnika, saj sicer svojih obveznosti, ki jim jih nalaga ZFPPIPP, ne bodo izpolnili.

Datum zadnje spremembe:

02.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 39/2021
• VSL sklep III Cpg 931/2010
• VSL sklep Cst 786/2015