VSL sklep Cst 424/2014

Jedro

Dnevnice niso predmet, temveč prejemek, zato že zaradi tega ne morejo biti izvzete iz izvršbe po 79. členu ZIZ.

Dnevnice spadajo v stečajno maso.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Obrazložilo je, da mora ugovor vsebovati tudi ugovorne razloge, ki jih nima, razen pavšalne navedbe, da se izpodbija na podlagi vseh štirih točk sklepa US. Sicer pa je bil sklep izdan v skladu z 289. in 393. členom ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sklep Ustavnega sodišča vsebuje ugovorne razloge. V izogib kršitvi njegovih osnovnih človekovih in ustavnih pravic bi bilo smiselno pri izterjavi stalnih prejemkov izločiti dnevnice, saj niso predmet izvršbe, ampak so nadomestilo za prehrano in stroške za preživljanje ob opravljanju dela v tujini, kar določa 2. odstavek 79. člena ZIZ. V izogib problemu delodajalca, ki mu 1. odstavek 130. člena ZDR določa, da mora dolžniku zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom in nalogami v tujini, sodišče pa mu določa izvajanje izvršbe na dnevnice, je predlagal, naj sodišče dnevnice izvzame iz izvršbe in tako razbremeni delodajalca, dolžniku pa omogoči, da ne postane socialni problem na bremenih države. Izpodbijani sklep je torej v nasprotju z zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izterjavi stalnih prejemkov, ki ga je 11.6.2014 izdala višja pravosodna svetovalka. V pravnem pouku je bil dolžnik poučen, da mora ugovor poleg ostalih sestavin vsebovati tudi ugovorne razloge. Kljub takemu pouku je dolžnik vložil ugovor, v katerem je zgolj navedel, da ugovor vlaga na podlagi vseh štirih točk sklepa Ustavnega sodišča z dne 14.3.2013 (U-I-189/12-8 in UP-690-12-7) in priložil izpodbijani sklep in sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju US RS), na katerega se sklicuje. Tak ugovor je vsebinsko prazen, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da takega ugovora sploh ni mogoče preizkusiti.

5. Višje sodišče pri tem še ugotavlja, da je US RS s predloženim sklepom v 1.-3. točki izreka zavrglo njegove ustavne pritožbe ter v 4. točki izreka pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter 79. in 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz razlogov tega sklepa pa izhaja, da se lahko ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, pri čemer morajo biti vsebinsko uveljavljene kršitve človekovih pravic že v rednih pravnih sredstvih, česar pa ustavni pritožnik (tukajšnji dolžnik) ni storil. Že v tem sklepu je bil dolžnik še dodatno poučen, da mora točno navesti že v pravnih sredstvih, katere kršitve je sodišče storilo in to tudi obrazložiti. Tudi ugovor zoper sklep sodniškega pomočnika oziroma strokovnega sodelavca je pravno sredstvo, ki temu ni zadostilo. Ob takih pavšalnih navedbah zato dolžnik ni mogel pričakovati, da se bo sodišče prve stopnje vsebinsko ukvarjalo z zadevo, saj tega sploh ni moglo storiti, ko pa dolžnik ni navedel nobenih razlogov. Zgolj dejstvo, da dolžnik v postopku pred US RS ni uspel, pa ne more biti razlog za ugoditev ugovoru, temveč ravno nasprotno.

6. V pritožbi dolžnik trdi, da so dnevnice izvzete iz izvršbe in s tem tudi iz izterjave stalnih prejemkov, in sicer na podlagi 2. odstavka 79. člena ZIZ. S tem napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sklep z dne 11.6.2014 izdan skladno z določbama 389. in 393. člena ZFPPIPP.

7. Dolžnik ima sicer prav, ko navaja, da so določeni prejemki izvzeti iz izvršbe in s tem tudi iz stečajne mase. V skladu z 2. odstavkom 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Dnevnice niso predmet, temveč so prejemek, zato že iz tega razloga ne morejo biti izvzete iz izvršbe po 79. členu ZIZ. Prejemek je namreč vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ pa kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja dnevnic, kar pomeni, da tudi dnevnice spadajo v stečajno maso. Ob tem višje sodišče še poudarja, da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo, kaj spada v stečajno maso, ne določa, da bi se v postopku osebnega stečaja uporabljal 1. odstavek 102. člena ZIZ, ki sicer določa omejitve izvršbe. Zato tega določila v postopku osebnega stečaja ni dovoljeno uporabiti, pri čemer pa ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba napolniti. Stečajni postopek in izvršilni postopek imata namreč določene razlike. V izvršilnem postopku se iz dolžnikovega premoženja poplačajo upniki in njihovi stroški, v stečajnem postopku pa se oblikuje stečajna masa, iz nje pa se poplačujejo stroški stečajnega postopka (ki so drugačni od izvršilnih stroškov) in upniki. V stečajnem postopku, v katerem se omejitve iz 102. člena ZIZ ne upoštevajo, saj ZFPPIPP tega ne določa, pa lahko stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP (primerjaj tudi sklep Cst 505/2013). Morebiten predlog dolžnika za poplačilo takih stroškov zato stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, če seveda ti zadostijo tem kriterijem.

8. 130. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) delodajalcu res nalaga, da mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju (1. odstavek 130. člena ZDR-1). Vendar pa v primeru, da delodajalec na podlagi sklepa o izterjavi stalnih prejemkov ta znesek namesto delavcu – stečajnemu dolžniku – izplača v stečajno maso, to nikakor ne pomeni, da ni ravnal v skladu s 130. členom ZDR-1. Gre za prejemek delavca, ki pa ga mora delodajalec na podlagi sklepa sodišča izplačati v stečajno maso namesto delavcu. Zaradi izdanega sklepa nikakor ne more priti do problema delodajalca. Taka izterjava je pač posledica stečajnega postopka, ki teče nad stečajnim dolžnikom. Dnevnice pa niso prejemek, ki bi bil izločen iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je bil sklep z dne 11.6.2014 izdan skladno z določbama 389. in 393. člena ZFPPIPP.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

10. Ob tem pa višje sodišče še opozarja, da je potrebno predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka vložiti posebej in tak predlog tudi ustrezno obrazložiti.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 625/2016
• VSL sklep Cst 132/2016
• VSL sklep Cst 659/2015