<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 392/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.392.2014
Evidenčna številka:VSL0081807
Datum odločbe:04.09.2014
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), mag. Valerija Jelen Kosi (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:sodni rok - prekluzivni rok - načelo hitrosti postopka - soglasje za prevzem premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitev premoženja upnikom - načrt razdelitve neunovčene stečajne mase

Jedro

Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.

V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom (red. št. 126) je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne ugovor upnice B.K. d.d. z dne 4. 3. 2014 proti predlogu načrta razdelitve neunovčene posebne stečajne mase z dne 28. 2. 2014, ki ga je sodišče objavilo 3. 3. 2014 (točka 1. izreka). V nadaljevanju je odločilo, da se razdelitev neunovčene posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 7. 5. 2014, ki je sestavni del izreka sklepa in je bil objavljen 9. 5. 2014 (2. točka izreka). V nadaljevanju pa je ugotovilo, da je upravitelj M. V. opravljal naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti M. V. s.p. z matično številko (točka 3.1 izreka) in mu odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne mase (točka 3.2. izreka) ter odločilo, da ima upravitelj po pravnomočnosti sklepa pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke 3.2. izreka. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (točka 3.3. izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila upnica B d.d. in sicer izpodbija 1. točko izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njen ugovor z dne 4. 3. 2014 proti predlogu načrta razdelitve neunovčene posebne stečajne mase (red. št. 127). Upnica odločitev sodišča izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru, podrejeno pa da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

Potek postopka:

4. Sodišče prve stopnje je 24. 1. 2014 na predlog upravitelja izdalo poziv ločitvenim upnikom (red. št. 99), da podajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoča unovčiti (3. točka prvega odstavka 374. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur.l. RS, št. 126/2007 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP). Vseh sedem ločitvenih upnikov je pozvalo, da podajo soglasje v 15 dneh po objavi poziva tako, da ga osebno vložijo na vložišču sodišča ali pošljejo po pošti na naslov sodišča. Izjava bo pravočasna, če jo bo upnik vložil na vložišču, ali oddal s priporočeno poštno pošiljko do poteka roka. V pozivu je sodišče prve stopnje navedlo, da bo s sklepom o končni razdelitvi v skladu z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP odločilo, da se premoženje iz 1. točke tega poziva prenese na tiste upnike, ki bodo 15 dneh po objavi tega poziva dali soglasje za njegov prevzem. Rok se je iztekel 10. 2. 2014 in v tem roku je upnica Republika Slovenija sporočila, da ne podaja soglasja za prevzem neunovčene posebne stečajne mase, pravočasno soglasje za prevzem pa sta podala ločitvena upnika O.L. (red. št. 105) in upnik Š. A. s.p. (red. št. 106). Dne 12. 2. 2014 je na sodišče prispela vloga upnice B.K. (red. št. 107) s podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti in je bila oddana po pošti priporočeno 11. 2. 2014. Dne 28. 2. 2014 je upravitelj podal predlog načrta razdelitve neunovčene posebne stečajne mase (red. št. 111), iz katerega izhaja, da sta se na poziv sodišča pravočasno odzvala dva upnika s priznano ločitveno pravico in sicer O.L. in A.Š. s.p. Vendar, ker je upnik O. L. pridobil zastavno pravico dne 7. 10. 2009, A. Š. pa 29. 8. 2011, se v skladu z določbami ZFPPIPP neunovčeno posebno premoženje prenese na upnika, ki ima zgodnejši vrstni red. Dne 5. 3. 2014 je upnica B. K. vložila vlogo (red. št. 112), v kateri je navajala, da je z vlogo z dne 11. 2. 2014 soglašala s prevzemom premoženja in je prosila sodišče, da njeno soglasje upošteva in naloži stečajnemu upravitelju, da izda dopolnjen predlog načrta delitve neunovčene stečajne mase. Navedla je tudi, da v konkretnem primeru ne gre za prekluzivni oziroma zakonski rok, zaradi zamude katerega bi upnica morala trpeti škodljive posledice, pač pa zgolj za instrukcijski rok in prekoračitev tega roka nikakor ne pomeni zamude ter ne sme biti v škodo hipotekarni upnici.

5. Sodišče prve stopnje je 21.5.2014 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je zavrnilo ugovor upnice B. K.. Navedlo je, da je bila njena izjava prepozna, saj jo je kot priporočeno pošiljko oddala 11. 2. 2014, 15-dnevni rok iz objavljenega poziva upnikom pa se je iztekel 10. 2. 2014. Ker pa sta v danem 15-dnevnem roku oziroma pravočasno oddala izjavi o soglasju tudi druga dva ločitvena upnika, je soglasje upnice B. K. treba šteti kot prepozno.

Glede pritožbe

6. V pritožbi zoper navedeni sklep upnica ponavlja svoje navedbe iz ugovora in sicer, da je 27. 1. 2014 prejela obvestilo stečajnega upravitelja, kateremu je bil priložen poziv ločitvenim upnikom, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Upnica je sodišče in stečajnega upravitelja s priporočeno vlogo z dne 11. 2. 2014 obvestila, da soglaša s prevzemom premoženja, vloga pa je bila poslana priporočena 15. dan po prejetju vloge s strani stečajnega upravitelja. V nadaljevanju pa je navedla, da je bil poziv sicer objavljen na AJPES 24. 1. 2014 in se je rok iztekel 10. 2. 2014, vendar v konkretnem primeru ne gre za prekluzivni rok oziroma zakonski rok. ZFPPIPP v 374. členu namreč ne predpisuje roka, v katerem bi upniki morali podati soglasje k prevzemu premoženja stečajnega dolžnika. Rok, ki ga je postavilo sodišče v pozivu je zgolj instrukcijski in prekoračitev tega roka ne bi smela biti v škodo hipotekarni upnici, ki je svoje soglasje k prevzemu premoženja vendarle podala. Navaja, da ima na premoženju priznano ločitveno pravico v vrstnem redu zgodnejšega vrstnega reda kot ostala dva upnika. Na premoženju ima z dne 30. 6. 2004 vknjiženo maksimalno hipoteko, z dne 22. 7. 2005 sporazumno hipoteko in z dne 31. 7. 2006 sporazumno hipoteko.

7. Določba prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP določa, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporablja pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 110. členu določa, da v primeru, ko roki niso določeni z zakonom, jih določa sodišče glede na okoliščine primera. Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Ločimo zakonske in sodne roke. Zakonski roki so neposredno določeni v zakonu in so nepodaljšljivi, sodni roki so pa tisti, pri katerih dolžino roka določi sodišče in jih je mogoče podaljšati na predlog stranke. Nima prav pritožnica, ko navaja, da so sodni roki zgolj instrukcijski in ne prekluzivni roki. V teoriji in večini prakse je popolnoma jasno, da je prekluzivni rok tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti. Napačna je argumentacija, da je sodni rok le instrukcijski rok, saj ga je mogoče podaljšati (glej A. Galič, Komentar v ZPP k 110. členu, stran 454 in naslednje, Založba GV, Ljubljana). Če rok ni podaljšan (njegovo podaljšanje je treba predlagati pred njegovim potekom), nastopi prekluzija. Tako je dosledno stališče, da če stranka ne more predlagati podaljšanja sodnega roka potem, ko ta rok že poteče, stranka tudi na konkludenten način, s tem, da po poteku roka opravi procesno dejanje, podaljšanje roka po poteku tega roka ne more doseči. Iz sodne prakse sicer izhaja, da v nekaterih izjemnih primerih sodišča štejejo, da je takšno sicer prepozno procesno dejanje treba upoštevati, če sodišče še ni izreklo posledice, vendar pa v konkretnem primeru ne glede na takšna (sicer redka) naziranja sodišče prve stopnje pravilno poudari, da sta v danem sodnem roku pravočasno podala soglasje dva upnika. Dejstvo, da je pritožnica ta rok zamudila (pa čeravno samo za en dan), ne sme biti v škodo upnikom, ki so sodni rok spoštovali. Navsezadnje, če bi bil rok za opravo procesnega dejanja (podajo soglasja za prevzem premoženja) le instruktiven, potem ne bi imela nobenega pomena določba tretjega odstavka 110. člena ZPP, da se mora podaljšanje roka predlagati pred njegovim iztekom, še več, predlog za podaljšanje ne bi bil niti potreben in s tem tudi samo določanje roka s strani sodišča ne. Kot izhaja iz teorije, je namen rokov ravno ta, da se pospešijo postopki in da sodišče zagotavlja ustavno pravico do sojenja v razumnem roku. V postopkih zaradi insolventnosti pa je prav načelo hitrosti postopka v 48. členu ZFPPIPP zelo poudarjeno, saj zavezuje sodišča, da morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, ki so določeni z zakonom. To pa velja tudi za stranke insolventnega postopka, da svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajajo hitro in brez zavlačevanja (11. čl. ZPP v povezavi s prvim odstavkom 121.čl. ZFPPIPP). Pritožnica pa tudi ne more uspeti z navedbo, da ji je obvestilo za prevzem premoženja poslal upravitelj 27.1.2014 in je bilo njeno soglasje pravočasno podano, saj za te navedbe ni predlagala nobenih dokazov, istočasno pa je zatrjevala, da je bil dani rok, ki je bil objavljen na AJPES, 15 dni od objave in ji je tako moralo biti znano, da je bil poziv javno objavljen in jo kot tak v skladu z določbami ZFPPIPP o javnih objavah zavezuje (četrti odstavek 122. čl. ZFPPIPP).

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMTUy