VSL sklep I Cp 1215/2014

Jedro

Le na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki se tudi ni izkazala za povsem verodostojno, sodišče ni moglo z zadostno stopnjo gotovosti ugotoviti, ali je toženka zamenjala ključavnico na vratih stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugotovilo, da je toženka v prvi polovici januarja 2013 motila zadnjo mirno soposest tožeče stranke v večstanovanjski stavbi na naslovu T. 29, in sicer z zamenjavo ključavnice na glavnih vhodnih vratih, in toženki prepovedalo, da v prihodnje s takim ali podobnim dejanjem posega v soposest tožeče stranke. V ostalem, to je glede vzpostavitve prejšnjega stanja z izročitvijo ključev nove ključavnice glavnih vhodnih vrat, glede motenja posesti na stanovanju št. 5 ter v delu, ko tožeča stranka zahteva varstvo izključne posesti, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). V točki III. izreka je delno ugodilo ugovoru tožene stranke zoper izdano začasno odredbo in jo v delu, ki se nanaša na izročitev ključev nove ključavnice vhodnih vrat stanovanja št. 5 razveljavilo ter v tem obsegu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo; v ostalem pa je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izdani začasni odredbi. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka IV. izreka).

2. Zoper II., III. in IV. izreka se pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in predlogu za izdajo začasne odredbe ter toženki naloži vse stroške postopka. Sodišče kljub temu, da je ugotovilo, da je toženka motila posest s tem, da je na vhodna vrata namestila novo ključavnico, ni odločilo, da je dolžna povrniti stroške postopka, zato je v tem delu stroškovna odločitev nepravilna. Tudi odločitev glede motenja posesti stanovanja št. 5 ni pravilna. Tožena stranka v tej zvezi sploh ni podala konkretnih trditev. Zanikala je zgolj menjavo ključavnice na vhodnih vratih. Že zato bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugoditi. Nesprejemljivo je, da sodišče ni verjelo izpovedi M.Z.. Dovolj je, da zakoniti zastopnik stranke izpove, kako je do dejanja motenja posesti prišlo, še posebej ob nekonkretiziranih trditvah tožene stranke. Toženka je izpovedovala neverodostojno. Tudi zamenjavo ključavnice glavnih vhodnih vrat je zanikala, pa je sodišče ugotovilo drugače. Da je toženka zamenjala tudi ključavnico na vratih stanovanja št. 5, izhaja iz tega, da je stanovanje pričela uporabljati njena hči A.Z.. Ker bi moralo sodišče v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku, bi moralo toženki naložiti tudi vse stroške postopka.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Zatrjuje, da tudi ključavnice na glavnih vhodnih vratih ni zamenjala, vendar se ni pritožila, ker bi to pomenilo le še dodatno zavlačevanje postopka in zaostrovanje razmerij z zakonitim zastopnikom tožeče stranke ter dodatne stroške. Tožba je bila vložena le zaradi finančnega izčrpavanja, zakoniti zastopnik tožeče stranke na objekt po več mesecev ni prihajal in ni skrbel za nemoteno delovanje naprav v objektu. V delu, s katerim je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, je odločitev utemeljena in pravična, saj motilnih dejanj ni storila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je sodišče prve stopnje naredilo pravilne dejanske in materialnopravne zaključke, ki jih je utemeljilo z jasnimi in popolnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje in bo v nadaljevanju le odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Skladno z določili 154. člena ZPP je za odločitev o stroških postopka relevanten končen uspeh pravdnih strank v postopku. Glede na to, da je tožeča stranka le deloma uspela z zahtevkom, in sicer glede na postavljeni tožbeni zahtevek v manjšem delu kot toženka, so pa tožeči stranki zaradi taks nastali višji stroški kot toženki, je odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, materialnopravno pravilna. Temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP, ki v primeru delnega uspeha strank v postopku sodišču nalaga, da stroškovna odločitev sprejme, upoštevajoč uspeh pravdnih strank in vse druge okoliščine primera.

7. Pritožbena trditev, da toženka ni podala konkretnih trditev glede očitka o zamenjavi ključavnice na vratih stanovanja št. 5, je protispisna. Toženka je v odgovoru na tožbo zanikala, da bi zamenjala glavno ključavnico in opisala razmerja z zakonitim zastopnikom tožeče stranke M.Z., ki so po njenem mnenju vzrok za vložitev te tožbe. Zamenjavo ključavnice stanovanja št. 5 je izrecno zanikala v ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi, ki ga je vložila v spis istočasno z odgovorom na tožbo, ter nato še v prvi vlogi (list. št. 70 do 71 spisa), ki je na sodišče prispela 10.4.2013. Tudi na prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil 18.4.2013, je tožena stranka izrecno zanikala, da bi zamenjala ključavnico na vratih vhoda v stanovanje št. 5 (gl. list. št. 73 spisa). Tožena stranka je torej glede na določila 286. člena ZPP pravočasno tudi glede stanovanja št. 5 izrecno zanikala, da bi storila očitano ji motilno dejanje. Njene navedbe so dovolj konkretizirane, saj je razen zanikanja navedla tudi dejstva in okoliščine, ki naj bi bila vzrok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje 8. členu ZPP skladni, to je skrbni in celostni dokazni oceni sodišča prve stopnje. Izpovedbi zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki je niti priče, katerih zaslišanje je predlagala tožeča stranka, niso v celoti potrdile, ni mogoče brezpogojno slediti. Glede na okoliščine primera je utemeljen zaključek prvega sodišča, da njegova izpovedba ni verodostojna. In ker je bila edini dokaz, ki naj bi potrjeval trditev tožeče stranke, da je ključavnico na vratih stanovanja št. 5 zamenjala toženka, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati tega motilnega dejanja. Da motilno dejanje dokazuje tudi z dejstvom, da se je v stanovanje vselila hči toženke A.Z., je tožeča stranka navedla šele v pritožbi, torej prepozno. Sicer pa to dejstvo samo zase ne potrjuje dejstva, da je ključavnico zamenjala toženka, še zlasti ne, ker je A.Z. tudi hči zakonitega zastopnika tožeče stranke.

9. Strinjati se je sicer s pritožbo, da (tudi) izpovedbe toženke ni mogoče označiti za povsem verodostojno. To je prvostopenjsko sodišče upoštevalo. Glede na okoliščine konkretnega primera se je utemeljeno oprlo na 215. člen ZPP in odločilo na podlagi pravilna o dokaznem bremenu. Le na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki se tudi ni izkazala za povsem verodostojno, ni moglo z zadostno stopnjo gotovosti ugotoviti, ali je toženka zamenjala ključavnico na vratih stanovanja št. 5. Ker mora vse elemente motenja posesti dokazati tožeča stranka, je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

10. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani. Odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, prvo sodišče ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosita jih pravdni stranki vsaka svoje. Tožeča zato, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP); tožena pa v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar, kar bi bilo relevantno za presojo utemeljenosti pritožbe - tako odgovor na pritožbo ni bil potreben (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 658/2009
• VSL sodba I Cp 1886/2009
• UPRS sodba I U 780/2013