<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 69/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.69.2014
Evidenčna številka:VSL0076855
Datum odločbe:25.02.2014
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik - Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namenom škodovati upnikom - odsvojitev deleža v d.o.o. - preizkusno obdobje

Jedro

Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) podaljšalo preizkusno obdobje z dveh na štiri leta, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 15.3.2017, in 2) zavrnilo predlog upnika, da se zavrne predlog za odpust obveznosti in ustavi postopek odpusta obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je stečajni dolžnik 27.3.2012, manj kot šest mesecev pred uvedbo postopka osebnega stečaja, neodplačno odsvojil poslovni delež v družbi G d.o.o., in sicer 96 % delež sestri L Š in 2 % delež S. K. Ta družba je v letih 2011 in 2012 poslovala z dobičkom. S tem, ko dolžnik ni seznanil upraviteljice in sodišča s to okoliščino, je kršil 2. točko 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP, to pa je tudi ovira za odpust obveznosti. Osebni razlogi za odsvojitev deleža v družbi pri tem niso pomembni, temveč je pomembno le objektivno dejstvo odsvojitve. Sodišče prve stopnje se je tudi izognilo presoji vsebine dokaznih listin, sklep ne vsebuje dokazne ocene, iz njega ni mogoče razbrati, iz katerih dokazov je sodišče naredilo pravno odločilne zaključke. Zato sklep ni razumljiv in se ga ne da preizkusiti.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je 15.3.2013 izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem je določilo preizkusno obdobje dveh let. Upnik je najprej vložil ugovor, da je preizkusno obdobje prekratko in bi moralo trajati pet let. Dolžnik je na ugovor odgovoril, da je preizkusno obdobje ustrezno, začetek stečajnega postopka pa je predlagal zaradi enakomernega poplačila vseh upnikov; poslovni delež v gospodarski družbi je bil v pretežni meri odsvojen L. Š., ta delež pa je nato prevzel dolžnikov oče D. Š., ki je tudi zagotovil zagonski kapital, tako da je šlo za prenos poslovnega deleža na dejanskega družbenika; napadel je tudi utemeljenost odločbe DURS, s katero mu je bil odmerjen DDV. Glede na te navedbe je upnik razširil ugovor – uveljavljal je tudi obstoj ovire za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP in kršitve iz 2. točke 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP. Dolžnik pa je še odgovoril, da je pristal v odločbo DURS, ker ni imel ne sredstev ne volje za nadaljnje postopke; listin o tihi družbi nima več, ker je bila sprememba lastništva že vpisana v sodni register.

6. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sicer dolžnik odsvojil delež v družbi z omejeno odgovornostjo, vendar pa tega ni storil zato, da bi izigral upnike oziroma zlorabil institut osebnega stečaja, zaradi česar ni podana ovira za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.

7. Katerih dokaznih listin naj sodišče prve stopnje pri tem ne bi presodilo, pritožba ne navaja. Ob dejstvu, da sta bila sama odsvojitev deleža v družbi z omejeno odgovornostjo in čas te odsvojitve nesporna, kakšna dokazna presoja predloženih listin niti ni bila potrebna (1. odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato zatrjevana kršitev ni podana.

8. Pravilno je tudi stališče, da ni pomembno le dejstvo odsvojitve. Po 4. točki 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (med drugim) razpolagal s svojim premoženjem neodplačno. Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden (ovire iz 1., 2. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP) in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki (uveljavljena ovira iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje, ko dejansko niti ni bil lastnik poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, temveč je bil to oče, po katerega navodilih je tudi ravnal, ko je svoj delež odsvojil predvsem sestri. Do tega zaključka je prišlo iz izpovedi dolžnika, ki ji je sodišče prve stopnje sledilo, pritožnik pa temu niti ne nasprotuje (trdi le, da je pomembno zgolj golo objektivno dejstvo odsvojitve in nič drugega). Glede na navedeno tako ni mogoče trditi, da bi dolžnik pred uvedbo stečajnega postopka razpolagal s svojim premoženjem, s tem pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zatrjevana ovira ni podana. Hkrati pa s tem tudi ni podana kršitev dolžnosti iz 2. točke 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi vse okoliščine, ki so pomembne pri določitvi preizkusnega obdobja in jih je podrobno navedlo v izpodbijanem sklepu. Višje sodišče se zato strinja z njegovo odločitvijo. Ob tem upnik v pritožbi tudi ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali obdobje, daljše od štirih let, pritožba pa je v tem delu ostala na ravni pavšalnosti in podrobnejši odgovor nanjo ni potreben.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od zatrjevanih kršitev in je sklep ustrezno obrazložilo, zaradi česar je tudi možen preizkus tega sklepa. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 399, 399-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5NDYx