VSL sklep Cst 91/2014

Jedro

V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.

2. Pritožnika sta v pritožbah v bistvenem zatrjevala enako - da ju dolžnik ni uvrstil na seznam terjatev, čeprav imata oba do dolžnika izkazane terjate v postopkih na podlagi verodostojnih listin, drugopritožnik tudi v pravdnem postopku. Iz tega razloga Izjava dolžnikovega zastopnika, da poročilo o finančnem poslovanju in položaju odraža resnični in dejansko stanje, ni resnična. Oba izpostavljata napako v podpisu notarskega zapisa glede dolžnikovega zakonitega zastopnika. Prvopritožnik navaja, da ima dolžnik zadosti premoženja za plačilo vseh obveznosti, drugopritožnik pa, da je dolžnik zrel za stečaj.

3. Pritožbi nista dopustni.

4. Po določbi 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezni sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da imata pritožnika pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožnika namreč nista stranki postopka poenostavljane prisilne poravnave.

5. Po določilu 56. člena ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati procesna dejanja: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Za postopek poenostavljane prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljane prisilne poravnave. V postopku poenostavljane prisilne poravnave se ne uporablja oddelek 3.4 ZFPPIPP. Zato upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne prijavljajo terjatev in se preizkus terjatev ne izvede. Vendar se tudi v postopku poenostavljanja prisilne poravnave uporablja 56. člen ZFPPIPP (ki je umeščen v oddelek 3.3 ZFPPIPP (prim. 45. člen ZFPPIPP)).

6. Kadar uporabljamo to pravilo pri presoji, kdo ima v postopku postavljene prisilne poravnave procesni položaj stranke glavnega postopka, moramo ustrezno upoštevati prvi odstavek 221.e člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev „nadomešča“ prijave terjatev upnikov. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo. Glede na navedeno pritožnik, katerega terjatev do dolžnika po navedbah v pritožbi ni navedena na seznamu navadnih terjatev, nima položaja stranke v tem postopku (1). Ker pritožbe ni zavrglo sodišče prve stopnje, je to storilo višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče dodaja, da potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP).

(1) Pred tem enako VSL že v zadevi Cst 487/2013 (St 1964/2013).

Datum zadnje spremembe:

07.08.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 282/2013
• sklep U 1156/2003
• sodba U 358/2003