VSL sklep Cst 45/2014

Jedro

Eden izmed razlogov za ugovor zoper odpust obveznosti je tudi neodplačno razpolaganje, odpoved dediščini po 256. členu OZ pa je prav to.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo ter odločilo, da upnik sam krije stroške, nastale v postopku odpusta obveznosti.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe, izpostavil pravilno utemeljitev sodišča prve stopnje glede vrednosti zapuščine v višini 98.624,00 EUR, pritožbene navedbe v preostalem delu označil kot nedopustne pritožbene novote ter navedel, da je dolžnikovo sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 50/2013 napačno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da obstoji ugovorni razlog po 4. točki 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Po prepričanju sodišča je upnik uspel dokazati, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagal s svojim premoženjem, v podkrepitev pravilnosti pa je štelo tudi ugotovljene indice: dolžnikova zaposlitev za skrajšani delovni čas v podjetju K., d. o. o., ki je v lasti mame dolžnikove bivše partnerice, in višino preživnine, katere znižanje dolžnik kljub slabemu premoženjskem stanju ni zahteval. Sodišče je v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ugotovilo, da je dolžnik neodplačno razpolagal s svojim premoženjem v času treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, in sicer v dveh primerih. Prvič tako, da se je odpovedal dedovanju, drugič pa, ko je odsvojil prikolico Krone SDP, ident. št. 000 - v tem delu ni sledilo dolžnikovim navedbam, da je prikolico odsvojil odplačno.

6. Višje sodišče se do zadnjega posebej ne opredeljuje, saj ugotavlja, da upnik odsvojitve predmetnega vozila ni uveljavljal kot ugovorni razlog v zakonskem roku šestih mesecev, zato so ta dejstva neupoštevna. Po določbi 1. točke 404. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP mora upnik ali upravitelj ugovor proti odpustu obveznosti uveljavljati v šestih mesecih po objavi oklica začetka postopka odpusta obveznosti. Oklic začetka postopka odpusta obveznosti je bil objavljen 26. 2. 2013, navedbe v zvezi s prikolico pa je upnik kot ugovorni razlog uveljavljal šele na naroku za obravnavanje ugovora dne 11. 10. 2013 (glej zapisnik o naroku zaradi obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti). Upnik je v 23. 8. 2013 vloženem ugovoru zoper odpust obveznosti ugovarjal (iz razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP) le, da iz otvoritvenega poročila in z njim povezanim sklepom o dedovanju izhaja, da je dolžnik neodplačno razpolagal s premoženjem, ker se je odpovedal dedovanju. Zato je višje sodišče v nadaljevanju preizkusilo sklep sodišča prve stopnje le v delu, v katerem je sodišče obravnavalo odpoved dedovanju kot neodplačno odsvojitev premoženja in ugotovilo, da je ta ugovor utemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega postopka, in to ni sporno, ugotovilo, da je bil dolžnik (poleg mame, brata in sestre) zakoniti dedič po umrlem M. M. in da je znašal njegov dedni delež ¼. Nadalje je iz sklepa o dedovanju, ki je bil v navedeni zapuščinski zadevi izdan 11. 1. 2012, ugotovilo, da je v zapuščino po pokojnem spadalo naslednje premoženje: nepremičnine parc. št. 1764/2, 1765/2, 1763/2, vse k. o. X, nepremičnine parc. št. 1696/16, 1696/17, 2256/1, 1697/6, 2165, 2149, 2163, 2162/1, 2256/2, 1696/17, 2271/2, 773/1, 2271/1, 2162/3, 2162/2, vse k. o. Y., nepremičnine parc. št. 1886/2 in 1886/1, k. o. W., vse do ½, ter osebni avto Golf. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je dolžnik odpovedal dedovanju po pokojnem zapustniku, zato je sodišče kot edinega zakonitega dediča razglasilo dolžnikovega brata. Sklenilo je, da je dolžnik kot dedič uresničil pravico do odpovedi dediščini z dedno izjavo, ki jo je podal sodišču do konca zapuščinske obravnave, kot to zahteva prvi odstavek 133. člena Zakona o dedovanju - ZD, in nadalje razlogovalo, da že zgolj to pomeni objektivno lastnost neodplačne narave pravnega razpolaganja, saj predstavlja odpoved možnosti razpolaganja s stvarjo v prihodnosti. Dolžnik je v odgovoru na ugovor odpoved dedovanju opredelil v smeri, da se je dolžnik dediščini odpovedal še preden jo je prevzel, kar pomeni, da ni razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo, saj le-tega sploh še ni pridobil, poleg tega pa 11. 1. 2012 še ni bil v postopku osebnega stečaja. Višje sodišče takega naziranja ne sprejema in potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje. Pri tem opozarja, da se po določbi 256. člena Obligacijskega zakonika - OZ odpoved dediščini šteje za neodplačno razpolaganje. Ker je eden izmed razlogov za ugovor zoper odpust obveznosti prav neodplačno razpolaganje, odpoved dediščini pa je po citirani določbi OZ prav to, ni mogoče zaključiti drugače, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

8. Višje sodišče pa pritrjuje tudi nadaljnjim razlogom sodišča prve stopnje. Dolžnik je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da je v sklepu o dedovanju določena vrednost zapuščine 30.000,00 EUR, zato bi znašala vrednost njegovega dela zapuščine le 7.500,00 EUR, pri čemer pa obveznosti zapuščine presegajo ta znesek (gre za terjatev F., d. o. o., do zapustnika v višini približno 95.921,00 EUR). Sodišče prve stopnje taki navedbi vrednosti zapuščine ni sledilo, ker je ocenilo, da je bila vrednost zapuščine tako določena le zaradi odmere taksne obveznosti v zapuščinskem postopku in ne more izkazovati njene realne vrednosti. Višje sodišče v tem delu razloge v celoti sprejema, saj do drugačnega zaključka, glede na sklep o dedovanju, niti ni moč priti. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo dolžnikovo navedbo, dano v izjavi z dne 21. 8. 2012, v kateri je sam navedel, da znaša po podatkih GURS vrednost zapustnikovega deleža ½ (vseh nepremičnin), ki sodijo v zapuščino, 98.624,00 EUR. Upoštevaje ¼ navedene vrednosti, kolikor bi znašal dolžnikov zakoniti dedni delež, bi nanj odpadlo približno 24.656,00 EUR, pri čemer je v nadaljevanju upoštevalo, da bi, upoštevajoč terjatev F., d. o. o., ki bi jo s prevzemom dediščine prevzel tudi nase, vrednost zatrjevanega dolga glede na ¼ dednega deleža znašala 23.980,25 EUR, in zaključilo, da je po prepričanju sodišča neodplačno razpolagal z zapuščino najmanj v višini razlike med aktivo in pasivo dolžnikovega dednega deleža.

9. Višje sodišče ugotavlja, da se je dolžnik odpovedal dedovanju zgoraj navedenih 20 nepremičnin (v solastnem deležu), ki zaradi odpovedi dedovanju niso del stečajne mase in se zato upnik iz njihove vrednosti ne more poplačati niti sorazmerno (prim. 224. člen in tretji odstavek 359. člena ZFPPIPP). Ne glede na to pa višje sodišče kot pravilne in popolne sprejema tudi nadaljnje, zgoraj povzete razloge. Dolžnik tem razlogom v pritožbi neuspešno nasprotuje z navedbo, da tako izračunana razlika med aktivo in pasivo zapuščine znaša le 676,00 EUR, zato, kot to sklepno navaja, gre za nesorazmerje med razpolaganjem na eni strani, posledico neodpusta obveznosti na drugi strani (kamor v nadaljevanju uvršča tudi dejstvo, da se dolžniku v primeru neodpusta obveznosti ne bo omogočilo ponovnega podjetništva in s tem zaposlovanja, kar je nedvomno v javno korist) ter višino vseh terjatev (višje sodišče ugotavlja, da glede na sklep o preizkusu terjatev le-te presegajo 2,3 milijona EUR) na tretji strani. Najprej višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi vrednosti nepremičnin, ugotovljene po dolžniku lastnem sklicevanju na podatke GURS, nasprotuje le s tem, da navaja, da je GURS v novembru 2013 znižal vrednost nepremičnin od 10 do 30%, dodatno pa še navaja, da je iz javnih objav o delu tujih ocenjevalcev premoženja bank z dne 13. 12. 2013 razvidno, da so realne tržne vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji ocenjene bistveno nižje, kot ocene GURS. Takih pritožbenih razlogov višje sodišče ne sprejema, saj se je sodišče prve stopnje oprlo na podatke GURS, ki temeljijo na sistemu množičnega vrednotenja, in katerih način ugotovitve (merila) so predpisana v Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin - ZMVN, splošna ocena o znižanju vrednosti nepremičnin in javna objava o delu tujih ocenjevalcev pa se nanašata na splošno vrednost nepremičnin in ne na nepremičnino kot tako. Tudi sicer višje sodišče dodaja, da je sodišče oprlo ugotovitev o vrednosti nepremičnin prav na dolžnikovo izjavo z dne 21. 8. 2012, o ugovoru pa sodišče odloči na podlagi izida dokazovanja (peti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ni imelo v spisu drugačne trditvene in dokazne podlage, kot te, na katero opira svojo odločitev (dolžnikova izjava z dne 21. 8. 2012). Upnik tudi pravilno opozarja, da dolžnikovo sklicevanje, za koliko manj bi se v primeru izvršilnega postopka nepremičnina lahko prodala in kaj vse bi se odštelo o od kupnine, v tem postopku ne morejo biti pravno relevantna.

10. Glede pritožbeno zatrjevane nesorazmernosti višje sodišče dodaja, da je v predlogu za uvedbo postopka osebnega stečaja dolžnik navedel, da ne zaposluje delavcev, da se je obseg njegovega poslovanja v letu 2011 drastično zmanjšal tako, da v tem letu dejansko ni več posloval in ni ustvarjal nobenih prihodkov. Njegov poslovni izid obračunskega obdobja je bil negativen in je čista izguba v letu 2011 znašala 541.397,00 EUR. Pa vendarle se je v letu 2012 odpovedal dedovanju.

11. Dolžnik se tudi nepravilno sklicuje na odločbo višjega sodišča Cst 50/2013 in spregleda razloge, navedene v 10. točki obrazložitve. Višje sodišče je razlogovalo, da tudi vrednost 331,35 EUR, ki se ji je dolžnik odpovedal v korist tretjega, za dolžnika ni neznatna glede na višino njegovega premoženja, kar izhaja iz podatkov spisa. Enako velja tudi v tem postopku. Iz podatkov, ki jih je dolžnik navedel v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, kar potrjuje tudi upravitelj v otvoritvenem in naknadnih poročilih, izhaja, da dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se v stečajnem postopku lahko poplačali upniki. Iz otvoritvenega poročila izhaja, da edino premoženje predstavljajo premičnine v ocenjeni vrednosti 450,00 EUR (glej 6. stran otvoritvenega poročila na zap. št. 39).

12. Dolžnik v pritožbi odločitev sodišča prve stopnje, ki je primerjalo aktivo in pasivo zapuščine, graja tudi iz razloga, da sodišče ni upoštevalo dolgov zapustnika, kamor spada negativno stanje v korist upnika banke Ž. (904,85 EUR in 2.339,27 EUR) in terjatev Z. v znesku 173,71 EUR, kakor tudi ni upoštevalo pogrebnih stroškov, običajnih stroškov pogrebščine, stroškov spomenika, cvetja, pevcev in podobno. V tem delu upnik v odgovoru na pritožbo pravilno zatrjuje, da teh navedb dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel, zato gre za nedovoljene pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva in zgoraj navedena pravna pravila, dodatno upoštevajoč čas odpovedi dedovanju ter sledeči stečajni postopek, v katerem dolžnik nima nikakršnega premoženja za poplačilo svojih terjatev (razen premičnih stvari v ocenjeni vrednosti 450,00 EUR), zaposlen pa je le za štiri ure, pa še to le v obsegu plače (400,00 EUR), kot je potrebno za poplačilo terjatve preživnine v korist preživninskega upravičenca v znesku 410,00 EUR mesečno - dolžnik vložitve ustrezne tožbe za znižanje preživninske terjatve tudi v pritožbi ne zatrjuje, navaja le, da ne vidi razloga, zakaj bi izpolnjevanje preživnine nesorazmerno ogrozilo poplačilo upnikov v tem postopku, katerih terjatve presegajo 2 milijona EUR -, se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za povsem pravilno.

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

14. Odločitev o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 772/2015
• VSL sklep Cst 592/2016
• VSL sklep Cst 164/2017