VSL sklep Cst 443/2013

Jedro

Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je ves čas poročala upraviteljici o vseh aktivnostih v zvezi z zaposlitvijo, prijavljena je na Zavodu za zaposlovanje in aktivno išče zaposlitev. Z aktivnostmi je upraviteljico nazadnje seznanila 3.1.2013, brezposelna je že tri leta in spada med težje zaposljive osebe. Upraviteljičino navodilo je bilo, da mora na njen poziv vsake tri mesece poslati pisno sporočilo, kaj je v treh mesecih storila, da bi izboljšala svoje finančno stanje, zato je dolžnica poročilo poslala le na poziv upraviteljice, sicer pa je smatrala, da mora upraviteljico obveščati zgolj v primeru spremembe v posameznem mesecu. Pisnih pozivov, ki jih navaja upraviteljica, pa dolžnica ni prejela, saj bi sicer zagotovo odgovorila. Ima namreč interes za odpust obveznosti. Sodišče bi tudi moralo zaslišati dolžnico in upraviteljico, zlasti glede na povsem nasprotujoče navedbe obeh strank tega postopka. Izpodbijana sodba je bila torej izdana preuranjeno, pred izvedbo vseh potrebnih dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dejstvo, da je stečajna dolžnica zadnje poročilo poslala upraviteljici 3.1.2013, ni sporno, upraviteljica pa je ugovor zaradi neporočanja vložila 4.9.2013, torej več kot osem mesecev po zadnjem poročilu. Postopek osebnega stečaja se je začel 12.9.2012, 21.9.2012 je upraviteljica dolžnici poslala vprašalnik za vodenje stečajnega postopka. V tem dopisu je upraviteljica res navedla, da bo morala dolžnica vsake tri mesece na poziv upraviteljice poslati pisno poročilo, hkrati pa je dolžnico tudi pozvala, naj ji sporoči, ali je vložila prošnjo za odpust obveznosti. Ta dopis je bil torej poslan pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti – ta je bil izdan 1.10.2012.

5. Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (3. alineja 2. odstavka 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je le tako mogoče nadzorovati dolžnika, ali izpolnjuje svoje obveznosti. Kljub jasni zakonski določbi dolžnica tega ni storila, navedla je, da pozivov upraviteljice z dne 28.3.2013, 14.6.2013 in 17.7.2013 ni prejela. Dolžnico v tej zadevi zastopa odvetnik, ki pozna pravo in dolžničine dolžnosti, tudi dolžnost rednega mesečnega poročanja v času preizkusnega obdobja. Poleg tega je dolžnica s tem, da ne upraviteljici ne sodišču ni sporočila novega naslova po preselitvi, dejansko kršila tudi svojo dolžnost iz 1. točke 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP, kar je tudi samostojen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti (2. točka 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP). Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnica svoje zakonske obveznosti kršila, zaradi česar je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti in zavrniti predlog za odpust obveznosti.

6. Pri tem je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaslišanje dolžnice ni bilo potrebno. Dejstvo, da je dolžnica poslala zadnje pisno sporočilo 3.1.2013, ni sporno. Dolžnost poročanja pa je nastala ne glede na pozive upraviteljice, zato ni pomembno, ali jih je dolžnica prejela. Prav tako je tudi že z začetkom stečajnega postopka nastopila dolžnost dolžnice, da upraviteljico obvesti o spremembi prebivališča. Pričakovanje, da se bo dolžnik seznanil s svojim obveznostmi v času stečajnega postopka in še posebej v času preizkusnega obdobja med postopkom odpusta obveznosti, pa ni pretirano, še posebej ob upoštevanju dejstva, da ima dolžnica, ki jo zastopa odvetnik, tudi kvalificirano pravno pomoč. Dolžnica, katere cilj je bil odpust obveznosti, kar izhaja tudi iz njene pritožbe, bi nenazadnje lahko vprašala tudi upraviteljico, ali ima zaradi začetka postopka odpusta obveznosti še kakšne dodatne dolžnosti, pa tudi tega očitno ni storila. Brez truda stečajnega dolžnika odpust obveznosti ni dovoljen, kršitev navedenih obveznosti pa narekuje sodišču ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (1. točka 1. odstavka 406. člena ZFPPIPP).

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 430/2013
• VSL Sklep Cst 363/2019
• VSL sklep Cst 464/2013