VSL sklep Cst 425/2013

Jedro

Ker ocenjevalec pri določitvi prodajne vrednosti ni upošteval kriterija različne vrednosti nepremičnin glede na lego zemljišč znotraj ali zunaj pridobivalnega območja kamnoloma, upoštevanje navedenega kriterija pri razdelitvi posebne razdelitvene mase ni utemeljeno.

Odločitev sodišča prve stopnje je neobrazložena, saj niti iz izpodbijanega sklepa in tudi ne iz predloga upravitelja za razdelitev, ki je sestavni del končnega načrta razdelitve z dne 23. 8. 2013, ne izhaja, na kakšni podlagi in po kakšnem ključu je bila delitev zneska posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, razdeljena med posamezne ločitvene upnike oziroma na posamezne terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru upnika V. K. proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase tako, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase upošteva cenitveno poročilo z dne 30. 1. 2012 in ne dodatek k cenitvi z dne 24. 4. 2013 ter da se rezervirajo sredstva za terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki so bile prerekane (1. točka izreka). Odločilo je še, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 23. 8. 2013 (p.d. 801), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, razen v delu, ki se nanaša na prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso (2. točka izreka).

2. Upnik A. d. o. o. s pritožbo izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi v smislu upraviteljevega predloga načrta četrte razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 2. 7. 2013 ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

3. Upnik V. K. sklep sodišča prve stopnje izpodbija delno v 1. točki izreka, ki naj se glasi tako, da se ugovoru upnika ugodi tako, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi, kot je določeno v 2. točki izreka sklepa ter da se rezervirajo sredstva za terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki so bile prerekane. Proti sklepu se pritožuje še v delu, v katerem ni odločeno o njegovem ugovoru zoper četrti posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev v stečajnem postopku ter o zahtevku za povračilo stroškov postopka, ki jih je imel upnik v zvezi z ugovorom.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki je bila oblikovana s prodajo kamnoloma kot poslovne celote na podlagi sklepa o prodaji z dne 4. 6. 2012 in dodatnega sklepa o prodaji z dne 9. 1. 2013. Dosežena kupnina za prodajo poslovne celote je znašala 1.935.000,00 EUR.

6. Upravitelj je izdelal načrt razdelitve z dne 2.7.2013, po ugovoru upnika V. K. pa je na podlagi navodila sodišča prve stopnje izdelal načrt razdelitve z dne 23. 8. 2013, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je treba pri razdelitvi posebne razdelitvene mase upoštevati cenitev z dne 30. 1. 2012, ki je bila podlaga za prodajo 001-81 stran 2/6 premoženja kot poslovne celote. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na to cenitev ni podlage za razdelitev kupnine med posamezne ločitvene upnike po dopolnitvi cenitve z dne 24. 4. 2013, v kateri je pri razdelitvi kupnine med posamezne ločitvene upnike upoštevana lega parcel izven oziroma znotraj pridelovalnega območja in njihova površina.

7. Predmet obravnavane razdelitve posebne razdelitvene mase je nepremično premoženje, ki v naravi predstavlja kamnolom oziroma posamezne parcele, ki so predmet priznanih terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami v stečajnem postopku. Navedeno pomeni, da nepremičnine, ki so predmet ločitvene pravice predstavljajo posebno stečajno maso, to premoženje pa je treba voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase (tretji odstavek 225. člena ZFPPIPP). Pri tem pa vsaka od nepremičnin predstavlja eno od posebnih stečajnih mas. Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas, pri čemer je treba upoštevati načelo enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP.

8. V zvezi s prodajo dolžnikovega premoženja 327. člen ZFPPIPP določa, da mora upravitelj za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje. Ocena vrednosti premoženja mora biti izdelana na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. ZFPPIPP v četrtem odstavku 327. člena določa, da v primeru, če je predmet ocene vrednosti premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota, mora pooblaščeni ocenjevalec izdelati oceno vrednosti za vsako stvar ali drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto v skladu s tretjim odstavkom tega člena in oceno vrednosti poslovne celote po predpostavki poslujočega podjetja v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

9. V obravnavanem primeru so bile nepremičnine, ki v naravi predstavljajo kamnolom ocenjene kot poslovna celota na podlagi poročila o oceni tržne in likvidacijske vrednosti nepremičninskih pravic zemljišča kamnoloma z dne 30. 1. 2012. Kot osnovo za določitev prodajne vrednosti kamnoloma je ocenjevalec uporabil metodo načina kapitalizacije donosa predmetne poslovne celote, pri čemer je upošteval, da je za kamnolom bila leta 2001 sklenjena koncesijska pogodba za dobo 20 let in je do izteka pogodbe od dneva ocenjevanja še 10 let. Prihodke kamnoloma je ocenil v višini 335.830,00 EUR letno. Na podlagi ocene predvidenih prejemkov iz poslovanja je ocenjevalec izračunal sedanjo vrednost prejemkov, ki znaša 335.830,00 EUR letno, pri čemer prihodki iz poslovanja predstavljajo čisti denarni tok. V letu 2021 cenitev upošteva še strošek sanacije kamnoloma v višini 542.803,00 EUR ter v letu 2023 prihodke od prodaje zemljišč, ki znašajo 359.493,00 EUR. Za določitev prihodkov od prodaje zemljišč je ocenjevalec uporabil metodo primerljivih prodaj. Po tej metodi je ocenil preostalo vrednost zemljišča, ki naj bi bilo odprodano po končanju sanacijskih del v letu 2023. Upošteval je, da bodo predmet odprodaje kmetijska zemljišča izven pridobivalnega območja, ki obsegajo 52.923 m2, kmetijska zemljišča v sklopu pridobivalnega območja, ki obsegajo 50.219 m2 in 001-81 stran 3/6 zazidljiva zemljišča, ki obsegajo 4.067 m2, ki se nahajajo izven pridobivalnega prostora. Ocenjevalec je pri tem upošteval indikacijsko vrednosti gozdnih zemljišč, upoštevaje njihovo površino v m2 in ceno, ki je za vsa gozdna zemljišča znašala 1,23 EUR/m2 (tabela 17 in 18 cenilnega poročila). Indikacijsko vrednost zazidljivih zemljišč pa je ocenjevalec ugotovil upoštevaje njihovo površino v m2 in ceno 57 EUR/m2.

10. V nadaljevanju postopka priprave na prodajo premoženja nihče od ločitvenih učnikov na poziv sodišča po 1. točki drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP sodišču ni sporočil mnenja o nameravani odločitvi o prodaji, zato je sodišče prve stopnje štelo, da je procesna predpostavka po četrtem odstavku 345. člena ZFPPIPP izpolnjena. Ločitveni upnik L. d. d. je v zvezi s pozivom sodišča prve stopnje, da poda mnenje v zvezi z drugim predlogom za prodajo premoženja v mnenju z dne 13. 12. 2012 navedel, da se s prodajo strinja le pod pogojem, da se upošteva delitev kupnine med hipotekarne upnike glede na korigirano površino parcel kamnoloma 55.806 m2, kar glede v njegovo korist zastavljenih parcel v primerjavi s celoto predstavlja 73 % delež. Sodišče prve stopnje je štelo, da je ločitveni upnik k drugi prodaji podal pozitivno mnenje, ker prodaji in predlagani izklicni ceni ni konkretno nasprotoval. Nihče od upnikov se zoper dodatni sklep o prodaji z dne 9. 1. 2013 ni pritožil, čemur je sledila prodaja obravnavanega premoženja.

11. Zmotno je pritožbeno stališče upnika A. d. o. o., da je delitev kupnine med ločitvene upnike povsem drugo vprašanje, kot prodaja dolžnikovega premoženja. V skladu s četrtim odstavkom 327. člena ZFPPIPP mora biti, če je predmet ocene vrednost premoženja, ki je poslovna celota, vsaka stvar ali drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto, ocenjeno še pred prodajo. Ta cenitev pa je podlaga za kasnejšo razdelitev posameznim ločitvenim upnikom. Prav zato ZFPPIPP določa obveznost sodišča, da mora v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet posamezne ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, za sklep o prodaji dobiti tudi mnenje/soglasje ločitvenega upnika.

12. Ker je bila podlaga za izvedeno prodajo premoženja kot poslovne celote cenitev z dne 30.1.2012, ki ji nihče od upnikov ni nasprotoval, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je treba pri razdelitvi posebne razdelitvene mase izhajati iz navedene cenitve. Ocenjevalec je vrednost premoženja kot celote določil z uporabo metode kapitalizacije donosa kamnoloma kot delujoče celote v obdobju naslednjih 10 let. Vrednost nepremičnin, ki sestavljajo kompleks kamnoloma pa je upošteval le kot osnovo za določitev preostale vrednosti zemljišča, ki bo primerno za odprodajo po sanaciji leta 2023. Ugovorne navedbe upnika V. K., da uporabljena metoda cenitve izhaja iz predpostavke, da so vsa zemljišča v kompleksu kamnoloma, ne glede na trenutno dejansko rabo in lego, v ekonomskem smislu enako pomembna pri ustvarjanju denarnega toka iz dejavnosti kamnoloma in je v cenitvi posredno upoštevana vrednost posameznih nepremičnin po načelu, da je vsak kvadratni meter zemljišča kompleksa kamnoloma vreden enako, so zato pravilne. To pomeni, da je treba pri razdelitvi posebne razdelitvene mase upoštevati enako vrednost m2 zemljišč 001-81 stran 4/6 glede na razmerje površin oziroma velikost posameznih zemljišč, ki predstavljajo posebne razdelitvene mase v kompleksu kamnoloma. Ker ocenjevalec pri določitvi prodajne vrednosti ni upošteval kriterija različne vrednosti nepremičnin glede na lego zemljišč znotraj ali zunaj pridobivalnega območja kamnoloma, upoštevanje navedenega kriterija pri razdelitvi posebne razdelitvene mase ni utemeljeno.

13. Držijo pa pritožbene navedbe obeh pritožnikov, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

14. Utemeljene so pritožbene trditve upnika A. d. o. o., da je odločitev sodišča prve stopnje neobrazložena, saj niti iz izpodbijanega sklepa in tudi ne iz predloga upravitelja za razdelitev, ki je sestavni del končnega načrta razdelitve z dne 23. 8. 2013 ne izhaja, na kakšni podlagi in po kakšnem ključu je bila delitev zneska posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, razdeljena med posamezne ločitvene upnike oziroma na posamezne terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi. V predlogu delitve in tabeli (točka 6. in 7. predloga končnega načrta razdelitve) ni podatkov o površini posameznih nepremičnin in tudi ne podatka, kako je bila izračunana vrednost nepremičnin, ki so bile upoštevane pri delitvi in po katerem ključu je upravitelj ugotovil zneske, namenjene za poplačilo posameznih ločitvenih upnikov v točki 6. in 7. predloga končnega načrta razdelitve. Zaradi tega je ostal izpodbijani sklep neobrazložen in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP.

15. Upnik V. K. tudi utemeljeno opozarja na nerazumljivost izreka izpodbijanega sklepa, ki v 1.točki vsebuje pojasnilni del, da se ugovoru upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ugodi tako, da se v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase upošteva cenitveno poročilo z dne 30.1.2012, v 2. točki pa določa, da se razdelitev opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 23.8.2013.

16. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 23. 8. 2013 (p.d. 801) ni razvidno, kaj je podlaga predlagani razdelitvi na posamezne ločitvene upnike, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bosta morala upravitelj in sodišče prve stopnje odpraviti zgoraj ugotovljene kršitve. Upravitelj bo moral predložiti popravljen predlog končnega načrta posebne razdelitve posebne razdelitvene mase tako, da bo pojasnil izračun vrednosti poplačila posameznih ločitvenih upnikov in odpraviti napake v zvezi z nepravilno in nepopolno označbo in navedbo nepremičnin v predlogu, na katere opozarjata upnika v pritožbah (nepremičnine ID x in ID y) stran 5/6.

17. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka odloči tudi o ugovoru upnika V. K. zoper četrti posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ki ju je upnik uveljavljal hkrati z ugovorom proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2003/99
• VSL sklep Cst 216/2014
• VSL sklep Cst 196/2021