<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 408/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.408.2013
Evidenčna številka:VSL0063590
Datum odločbe:05.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Damjan Orož (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:ugovor zoper odpust obveznosti - izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve - rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve

Jedro

Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.

Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila. V pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo, da so roki, v katerem mora upravitelju poročati o iskanju zaposlitve, instrukcijski, da dolžnica ni zlorabila instituta osebnega stečaja, da bi s prevaro dosegla odpust obveznosti, da je upraviteljici poročala o iskanju zaposlitve, da je bilo z začetkom stečajnega postopka zastopanje dolžnice preneseno na upraviteljico, ki bi morala dolžnico poučiti o njenih obveznostih, upraviteljica je njen zakoniti zastopnik, zato ne more podati ugovora, ki ni v njenem interesu, izrečeni ukrep je nesorazmeren s kršitvijo, stečajni postopek sedaj ne bo služil namenu - da se dolžniku omogoči življenje brez obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku izdalo sklep, s katerim je ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Ugotovilo je, da obstoji ugovorni razlog zoper odpust obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena v zvezi s tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 401. člena Zakona o finančnem poslovanja, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, ki določa, da mora dolžnik, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Dolžnica v pritožbi izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da te obveznosti ni redno izpolnjevala. Upraviteljica je že v ugovoru zoper odpust obveznosti navedla, da dolžnica neredno pošilja mesečna poročila, v obdobju od aprila do junija 2013 pa so ta v celoti izostala. Tudi po opravljenem naroku ni sporno, da je dolžnica o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.

5. Dolžnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja instrukcijsko naravo roka iz tretje alineje prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Instrukcijski roki so tisti roki, ki zavezujejo sodišče k določenemu ravnanju. Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP pa je zakonski rok in ni podaljšljiv. Dolžnik, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Namen teh poročil je nadzor upravitelja nad prizadevanjem dolžnika, da v času preizkusnega obdobja s svojimi aktivnostmi upnike vsaj delno poplača. Dolžnica v pritožbi sicer pravilno navaja, da je namen postopka odpusta obveznosti, ki se ga izpelje znotraj postopka osebnega stečaja, v tem, da se dolžnika razbremeni obveznosti, vendar višje sodišče dodaja, da to velja le, ko se v postopku odpusta obveznosti ugotovi, da je dolžnik storil vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Dolžnica ni zaposlena. Redna poročila iz citiranega 401. člena ZFPPIPP upravitelju omogočajo nadzor prav nad izpolnjevanjem te obveznosti. Kolikor ta poročila izostanejo, izostane tudi možnost upravitelja, da opravlja nadzor nad izpolnjevanjem dodatnih obveznosti stečajnega dolžnika znotraj preizkusnega obdobja.

6. Nobenega dvoma ni, da je bila dolžnica v postopku odpusta obveznosti poučena o obveznosti poročanja o iskanju zaposlitve, saj je to tudi sama povedala na naroku, ko je pojasnila, da je vedela, da mora mesečno pošiljati poročila upraviteljici, na izrecno vprašanje, ali je vedela za posledice izostanka teh poročil, je skomignila z rameni in povedala, da ni vedela točno, kakšne so te posledice. Je pa pojasnila, da je prišla upraviteljica, ko se je postopek osebnega stečaja začel, in ji povedala za vse posledice tega postopka. Upraviteljica je na naroku izrecno pojasnila, da je tako kot vsakemu dolžniku tudi njej povedala, da mora pisati poročila o iskanju zaposlitve, če jih ne bo, bo vložila ugovor zoper odpust obveznosti, kar ima za posledico, da obveznosti ne bodo odpuščene. Dolžnica je na naroku tudi pojasnila razloge, zakaj ni več redno poročala o iskanju zaposlitve (navedla je, da je prišla v življenjsko situacijo, v nekakšno depresijo, ko je ostala brez volje; pojasnila je, da je mati samohranilka, ima dva otroka, skrbeli so jo stroški šole).

7. Ne drži pritožbeni očitek o nasprotju interesov med upraviteljico kot vložnico ugovora in dolžnico. Dolžnica v pritožbi navaja, da je ugovor proti odpustu obveznosti vložila prav upraviteljica, ki je njena zastopnica. Upravitelj po določbi prvega odstavka 97. člena ZFPPIPP, ki se uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, glede na 383. člen ZFPPIPP, je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, in pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu z zakonom. Tudi iz določbe drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP izhaja, da mora upravitelj pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo, vselej tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. V ta okvir je uvrstiti tudi obveznost upravitelja, da v času preizkusnega obdobja spremlja izpolnjevanje dolžnikovih dodatnih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP in da vloži ugovor, kolikor ugotovi, da jih dolžnik ne izpolnjuje. Upravitelj je v tej zadevi ravnal povsem pravilno ter z ustrezno skrbnostjo, ki mu jo zakon nalaga, ko je zaradi varstva interesov upnikov vložil ugovor zoper odpust obveznosti. Dolžnica nadalje izpostavlja nesorazmernost ukrepa v odnosu do kršitve, vendar neutemeljeno; tehtanje teže kršitve in sankcije je namreč opravil že zakonodajalec. Višje sodišče dodaja, da odpust obveznosti ni pravica, temveč tako imenovana pravna dobrota, ki jo zakon daje tistemu dolžniku, ki v fazi preizkusnega obdobja stori vse, kar je potrebno, da bi upnike vsaj delno poplačal. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pravno pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZFPPIPP).

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlog, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.


Zveza:

ZFPPIPP člen 401.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.05.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY1MjI1