VSL sklep Cst 437/2013

Jedro

Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.

Izrek

1. Pritožba dolžnika se šteje za umaknjeno.

2. Pritožbi družbenika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Odločitev o pritožbenih stroških družbenika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom H. d. o. o.,(1. točka izreka) in za upravitelja imenovalo M. S. (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegov družbenik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za uvedbo stečaja oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O pritožbi dolžnika:

3. Procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe je po prvem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP plačilo sodne takse za pritožbo. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če v tem roku sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (drugi in tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

4. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče dne 1. 10. 2013 izdalo plačilni nalog, s katerim je dolžnika pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga plača sodno takso za pritožbo v znesku 82,00 EUR. Plačilni nalog je bil pooblaščencu dolžnika vročen 3. 10. 2013 (vročilnica, pripeta pri redni št. 25), zato je rok za plačilo sodne takse potekel dne 18. 10. 2013. Kot je razvidno iz obvestila o izvedenem plačilu, ki ga je pooblaščenec dolžnika sodišču posredoval z vlogo z dne 30. 10. 2013, pa je bila sodna taksa za pritožbo dolžnika plačana šele 30. 10. 2013, torej po preteku v plačilnem nalogu odrejenega 15-dnevnega roka. Skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je lahko pritožbeno sodišče le ugotovilo, da je bila pritožba dolžnika umaknjena, ne da bi jo meritorno obravnavalo.

O pritožbi družbenika dolžnika:

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da upnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Tak pravni interes je treba priznati po presoji pritožbenega sodišča vsakemu upniku, ki verjetno izkaže svojo zapadlo terjatev do dolžnika, s katere plačilom dolžnik zamuja več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP namreč ne izključuje začetka stečajnega postopka, če ima dolžnik le enega upnika, kar pravilno ugotavlja že sam pritožnik. Neutemeljeno pa se pritožnik sklicuje na sodno prakso, sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 236/2012, ker gre pri citirani odločbi za osamljen primer in zato o uveljavljeni sodni praksi ni mogoče govoriti.

7. Pritožnik pa utemeljeno opozarja na protispisnost ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da insolventnosti dolžnik v vloženem ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dolžnik je namreč že v (pravočasnem) ugovoru z dne 20. 5. 2013 navajal, da upnikovemu predlogu nasprotuje v celoti, pri tem pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno opozoril, da upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ni popoln, ker ni v skladu z 232. členom ZFPPIPP, saj ne vsebuje opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o teh dejstvih, torej morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen. Kot izhaja iz upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, je upnik navedel le, da dolžnik zamuja s plačili naloženih obveznosti (v skupni višini 5.362.575,08 EUR) za več kot dva meseca in njegov dolg še narašča, da administrativna izterjava ni bila uspešna, da iz uradnih evidenc izhaja, da dolžnik nima premičnega premoženja, iz česar je upnik sklepal, da je dolžnik prezadolžen, kar je eden od dokazov insolventnosti dolžnika po 14. členu ZFPPIPP.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi tako skopih navedb prvostopenjsko sodišče ni moglo sklepati na insolventnost dolžnika – trajnejšo nelikvidnost ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Da je temu tako, izhaja iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katere izhaja, da je sodišče samo, brez ustrezne trditvene podlage v upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ugotovilo obstoj zakonske domneve dolžnikove insolventnosti iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri je dolžnik trajneje nelikviden, kadar več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo te obveznosti. Za tako sklepanje prvostopenjsko sodišče ni imelo nobene podlage niti v listinskih dokazih, saj jih upnik svojemu predlogu ni predložil (razen izpisa iz poslovnega registra in dokazila o plačilu predujma za kritje stroškov stečajnega postopka). Posledično je v razlogih izpodbijanega sklepa izostala tudi ugotovitev konkretnih relevantnih dejstev, ki bi vodila v izpolnitev abstraktnega zakonskega določila domneve obstoja trajnejše nelikvidnosti dolžnika iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

9. Že zgoraj obrazložena skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika, postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP. Po slednjem določilu pa mora predlog za začetek stečajnega postopka med drugim vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o teh dejstvih, na kar pravilno opozarja pritožnik. Ker prvostopenjsko sodišče tako ni postopalo, pač pa skrajno pomanjkljiv upnikov predlog obravnavalo, je s tem po eni strani dolžniku onemogočilo argumentirano izpodbijanje obstoja insolventnosti, po drugi strani pa se je tudi samo znašlo v situaciji, ko sedaj s pritožbo izpodbijanega sklepa ni moglo obrazlagati do te mere, da bi bil preizkusljiv. Podana je zato bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi družbenika dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Napotki prvostopenjskemu sodišču so razvidni iz zgoraj obrazloženega.

11. Odločanje o pritožbenih stroških družbenika dolžnika je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 484/2016
• VSL sklep Cst 43/2012
• VSL sklep III Cpg 519/2010