VSL sklep Cst 424/2013

Jedro

Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika za razrešitev upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi tako, da upravitelja razreši.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je zahteval razrešitev upravitelja zaradi pristranosti in neenakega obravnavanja upnikov. Upnik v pritožbi ponavlja, da naj bi upravitelj ravnal pristransko: 1) ker je v zvezi z razdelitvijo posebne razdelitvene mase, pridobljene v postopku prodaje kamnoloma L. kot poslovne celote, naročil dodatno cenitev na podlagi ustnega dogovora z enim izmed ločitvenih upnikov A. d.o.o.. S tem je kršil določila 326. in 327. člena ZFPPIPP, po katerem je treba oceno tržne in likvidacijske vrednosti premoženja pridobiti pred prodajo, pridobivanje naknadne cenitve pa je nezakonito; 2) ker je upravitelj o predhodno izdelanem razdelilniku obveščal samo nekatere izbrane upnike, pritožniku pa razdelilnik predhodno ni bil dan na vpogled in mu je lahko ugovarjal šele v formalni fazi postopka; 3) ker je dodatno izdelana cenitev po vsebini v korist enega upnika in na škodo ostalih upnikov; 4) ker je cenitev obstajala še pred formalnim predlogom upravitelja, da mu sodišče dovoli pridobitev dodatne cenitve; 5) ker upravitelj cenilcu zavestno ni podal vseh podatkov za izdelavo cenitve, saj mu ni izročil idejnega rudarskega načrta iz novembra 2007; 6) ker je upravitelj v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase navajal, da je upnik terjatve št. 53/4 N. d.d., čeprav je to dejansko A. d.o.o..

5. Upravitelj je organ postopka, ki opravlja pristojnosti in naloge določene v zakonu zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov in v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa, v skladu s potrebami postopka (97. člen ZFPPIPP). Navedene naloge in pristojnosti mora upravitelj opravljati v skladu z določili ZFPPIPP, drugimi zakoni in predpisi, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika in v skladu s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (1. odstavek 98. člena ZFPPIPP). Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti mora upravitelj ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov (2. odstavek 98. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako in ne sme omogočiti ali dopustiti, da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov ali da druge osebe pridobijo premoženje dolžnika, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili (3. odstavek 98. člena ZFPPIPP).

6. Upravitelj je med drugim upravičen voditi posle pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčenje stečajne mase in drugih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu z ZFPPIPP (2. odstavek 97. člena ZFPPIPP). Za pravilno opravljanje nalog in pristojnosti upravitelja je potrebno ustrezno strokovno znanje in izkušnje, zato se ravnanja upravitelja presojajo s standardom profesionalne skrbnosti. V primeru upravitelja so ta standard pravila stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (primerjaj Nina Plavšak, Uvodna pojasnila k ZFPPIPP, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 88-89).

7. Če upravitelj krši obveznosti v postopku, v katerem je bil imenovan, se lahko razreši (118. člen ZFPPIPP). Pri razlagi navedenega določila pa je treba upoštevati namen instituta razrešitve upravitelja, ki je tem, da se zagotovi nemoten potek postopka in uresničitev interesa upnikov. Če upravitelj z neizpolnjevanjem svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža interes upnikov, da prejmejo poplačilo svojih terjatev v ustreznem deležu, ga sodišče mora razrešiti. Razlog za razrešitev upravitelja zato ni že vsaka posamezna kršitev, ampak samo tista kršitev ali več kršitev, ki do take mere vplivajo na hitrost postopka in uresničevanje pravic upnikov, da opravičujejo zamenjavo upravitelja.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil kamnolom L. prodan kot poslovna celota na podlagi sklepa o prodaji predmetnega premoženja z dne 4.6.2012, dodatnega sklepa o prodaji z dne 9.1.2013 in cenitve z dne 30.1.2012, ki jim ni nasprotoval noben upnik. Sodišče prve stopnje je sledilo pojasnilu upravitelja, da je bilo zaradi izpostavljenega problema glede vrednosti posameznih parcel potrebno izdelati dopolnitev cenitve, ki je bila podlaga za prodajo premoženja. Ker gre za strokovno vprašanje, je upravitelj naročil izdelavo dopolnitve cenitve izvedencu, ki je izdelal prvo cenitev premoženja. Upniki imajo v postopku razdelitve stečajne mase možnost ugovarjati, s tem pa je izpostavljena transparentnost postopka in upnikom zagotovljeno varstvo njihovih pravic. To možnost je upnik v obravnavanem postopku tudi izkoristil, ko je vložil ugovor zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Po oceni sodišča prve stopnje zato upravitelju ni mogoče očitati netransparentnega in pristranskega ravnanja.

9. Zaključek sodišča prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilen in v zadostni meri obrazložen. Pritožbene trditve, da je stečajni upravitelj ravnal nezakonito, ker je v zvezi s pripravo načrta razdelitve posebne razdelitvene mase naročil dopolnilno cenitev so neutemeljene. Izdelava dopolnitve predhodno izdelane cenitve z namenom razdelitve premoženja ne pomeni kršitve določil 326. in 327. člena ZFPPIPP. Citirana člena se nanašata na postopek prodaje premoženja, ne pa na razdelitev unovčenega premoženja. Do prodaje premoženja je prišlo na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji in cenitve vrednosti premoženja kot celote, ki ji ni nasprotoval nobeden od upnikov stečajnega dolžnika. V določbah ZFPPIPP pa ni nobene podlage za stališče, da upravitelj v primeru ko oceni, da je za razdelitev posebne stečajne mase med upnike potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga sam, ne sme k izdelavi predloga razdelitve pritegniti strokovnjaka ustrezne stroke. Upravitelj je v predlogu za izdajo soglasja k plačilu stroškov dopolnilne cenitve pojasnil, da je bilo premoženje dolžnika prodano kot poslovna celota in je eden od ločitvenih upnikov ugovarjal razdelilniku, ki ga je pripravil upravitelj, sam pa ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem s področja ocenjevanja kamnolomov. Upravitelj je tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnal v skladu s pričakovano profesionalno skrbnostjo. Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov. Navedeno ravnanje upravitelja v postopku priprave predloga za razdelitev posebne razdelitvene mase namreč v ničemer ni vplivalo na pravice upnikov, ki so imeli v ugovornem postopku po 364. členu ZFPPIPP v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP zoper predlog upravitelja možnost ugovarjati. Odločitev upravitelja, da poskusi že v predhodnem postopku priprave predloga razdelitve posebne razdelitvene mase strokovno rešiti morebitna med upniki sporna vprašanja pa se izkaže za razumno, saj bi se bilo na ta način možno izogniti ugovorom proti načrtu razdelitve.

10. Držijo pritožbeni očitki, da je upravitelj napačno navedel upnika N. d.d. v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev, namesto upnika A. d.o.o.. Vendar pa pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da pritožnik tudi v tem delu ni uspel dokazati obstoja razlogov, ki bi utemeljevali predlagano razrešitev upravitelja. Napaka v navedbi imena upnika je bila v ugovornem postopku odpravljena. Zaradi napake upravitelja pa ni prišlo do zavlačevanja postopka oziroma do neenakopravnega obravnavanja upnikov. V tej smeri pa niti zahteva za razrešitev, niti pritožba ne dajeta dovolj podlage za zaključek o obstoju razlogov za razrešitev upravitelja.

11. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 289/2014
• VSL sklep Cst 512/2015
• Sodba VIII Ips 117/2004