VSL sklep Cst 395/2013

Jedro

Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in njegovega popravka izhaja, da pritožnik v obravnavanem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni prijavil nobene terjatve. Upnik, ki ne prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti, pa v tem postopku ni upravičen opravljati procesnih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje št. 346) zavrnilo pobudo S., d.o.o. z dne 3.9.2013 za izdajo navodila upravitelju.

2. Upnik je zoper sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba se zavrže.

4. Pritožnik je sodišču prve stopnje v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom predlagal naj odloči, ali ima upnik ločitveno pravico na orodjih dolžnika, ki jih ima v posesti (ki jo je pridobil po samem zakonu v povezavi s pridržno pravico) in naj poda mnenje o tem, na katere terjatve upnika naj bi imela prisilna poravnava učinek. Potem pa naj sodišče na podlagi določil 101. člena ZFPPIPP poda navodilo upravitelju glede te terjatve, zlasti pa, da se odloči glede obstoja ločitvene pravice.

5. Upravitelj je v odgovoru na vlogo upnika pojasnil, da meni, da vloga ni v skladu z določili ZFPPIPP in ga dolžnik tudi ni pozval za podajo soglasja za plačilo navedenih terjatev.

6. Sodišče prve stopnje je predlog upnika zavrnilo. Menilo je, da izrecno priznanje pridržne pravice in ločitvene pravice upnika v postopku prisilne poravnave ni potrebno, ker potrjena prisilna poravnava na ločitvene pravice oziroma na zavarovane terjatve ne vpliva (1. točka 1. odstavka 213. člena ZFPPIPP).

7. Pritožbo proti sklepu v postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti le stranka postopka, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke postopka (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP).

8. V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člena ZFPPIPP). Upnik pridobi procesno legitimacijo opravljati procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti, če pravočasno prijavi terjatev v tem postopku (1. odstavek 57. člena ZFPPIPP).

9. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in njegovega popravka z dne 22.7.2013 izhaja, da pritožnik v obravnavanem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni prijavil nobene terjatve. Upnik, ki ne prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti pa v tem postopku ni upravičen opravljati procesnih dejanj.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.05.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 394/2014
• VSL sklep Cst 350/2011
• VSL Sklep IV Cpg 752/2018