VSL sklep PRp 770/2013

Jedro

Prekrškovni organ mora začeti postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek), ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, v roku 30 dni od dneva storitve le-tega.

Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 ne velja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek o prekršku ne ustavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče na Vrhniki zahtevi zagovornikov obdolžene (pravilno: storilke) N.N. za sodno varstvo ugodilo in plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika z 9. 1. 2012 po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko zaradi prekrška po 2. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških ustavilo, s stroški postopka o prekršku pa obremenilo proračun.

2. Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje predlagatelj in uveljavlja nestrinjanje z razlago sodišča prve stopnje glede nove določbe v prvem odstavku 42. člena ZP-1, uveljavljene z novelo ZP-1H, saj meni, da je v obravnavanem primeru bil postopek o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršiteljica s kršitvijo ni bila seznanjena, začet v manj kot 30. dneh od dneva storitve prekrška.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavanem primeru predlagatelj postopka uveljavlja pritožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, to je zaradi zatrjevane materialne kršitve določb ZP-1, storjen na način iz 3. in 4. točke 156. člena ZP-1, ker je sodišče po uradni dolžnosti (in ne (tudi) tako, da je ugodilo zahtevi zagovornikov storilke za sodno varstvo, saj tega razloga zagovornika storilke v vloženem pravnem sredstvu nista uveljavljala) spremenilo plačilni nalog predlagatelja postopka zaradi prekrška, ugotovljenega s tehničnimi sredstvi (s samodejnim radarskim merilnikom za merjenje hitrosti) 18. 11. 2011, storilka pa na kraju s prekrškom ni bila seznanjena, pri čemer je predlagatelj postopka 22. 11. 2011 poslal lastniku vozila poziv za posredovanje podatkov, 9. 1. 2012 pa izdal izpodbijani plačilni nalog, in je od datuma zaprosila za posredovanje podatkov o vozniku pa do izdaje izpodbijanega plačilnega naloga storilki preteklo več kot 30 dni. V zvezi s pritožbenimi navedbami predlagatelja višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve upoštevalo novelo ZP-1H, ki je stopila v veljavo 14. 6. 2013 in ki je v prvi odstavek 42. člena ZP-1 dodala določbo, da postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni. Vendar navedena nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 ne predstavlja materialne določbe o zastaranju postopka o prekršku, ki jo je kot milejši predpis treba uporabiti za nazaj, temveč gre le za procesno predpostavko za začetek postopka, to je za procesno določbo, ki se glede na prehodne določbe novele ZP-1H (enajsti odstavek 30. člena) ne more uporabiti za obravnavani primer. Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki ga je v obravnavani zadevi uporabilo sodišče prve stopnje, ne velja. Zato v primeru, ko pride do spremembe zakonske ureditve, zakonodajalec za procesne določbe v prehodnih in končnih določbah lahko predvidi poseben pravni režim za njihovo uporabo, česar za materialne določbe ne more storiti, saj se v skladu z načelom zakonitosti vedno uporabijo tiste materialne določbe, ki so veljale v času storitve prekrška, razen če so za storilca ugodnejše. Nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki je umeščena v člen, ki ureja zastaranje pregona (pri čemer so določbe o zastaranju pregona materialnopravne narave), prekrškovnim organom nalaga dolžnost, da postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek) začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega, tako da gre pri navedeni novi določbi prvega odstavka 42. člena ZP-1 po vsebini za procesno predpostavko za začetek postopka in ne za določbo, ki uvaja nov dodatni zastaralni rok, in bi se v obravnavanem primeru za storilko lahko uporabila le, če bi že veljala v času storitve njenega prekrška oziroma če bi zakonodajalec zanjo v prehodnih in končnih določbah izrecno določil poseben pravni režim. Očitani prekršek je storilka storila 18. 11. 2011, prekrškovni organ je lastniku vozila poziv za posredovanje podatkov poslal 22. 11. 2011, nato pa storilki 9. 1. 2012 izdal izpodbijani plačilni nalog, tako da nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 v času obravnavanja storilki očitanega prekrška še ni veljala in se zato v tem postopku zoper storilko ne more uporabiti, saj je glede njene uporabe v prehodnih in končnih določbah (enajsti odstavek 30. člena ZP-1H) tudi določeno, da se pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah ZP-1.

5. Višje sodišče je zato odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in zadevo odstopilo sodišču prve stopnje kot pristojnemu sodišču za reševanje zahteve zagovornikov storilke za sodno varstvo, vložene zoper plačilni nalog prekrškovnega organa, izdan storilki zaradi prekrška po 2. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, da v novem postopku pretehta, ali je zahteva zagovornikov storilke za sodno varstvo utemeljena, pri čemer naj po potrebi tudi dopolni dokazni postopek.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 129/2013
• Sodba IV Ips 137/2013
• VSRS Sodba IV Ips 87/2014