VSL sodba PRp 757/2013

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov.

Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilca se delno oprosti plačila sodne takse, tako da je dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8132 v znesku 50,00 EUR (petdeset eurov) v roku 15 (petnajst) dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je obdolženi spoznan za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je določena globa v znesku 1.200,00 eurov, v katero je na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o prekrških (ZP-1) všteto pridržanje v trajanju do 12 ur v znesku 20,00 eurov, prekrška po petem odstavku 43. člena ZPrCP, za katerega mu je določena globa v znesku 300,00 eurov, prekrška po četrtem odstavku 43. člena ZPrCP, za katerega mu je določena globa v znesku 40,00 eurov, prekrška po sedmem odstavku 110. člena ZPrCP, za katerega mu je določena globa v znesku 500,00 eurov, in prekrška po petem odstavku 16. člena ZPrCP, za katerega mu je določena globa v znesku 40,00 eurov, na kar mu je izrečena enotna sankcija in sicer globa v znesku 2.060,00 eurov, ki jo sme plačati v desetih enakih mesečnih obrokih, ter naloženo plačilo stroškov postopka.

2. V pravočasni pritožbi proti tej sodbi uveljavlja obdolženec pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja prekrškov po 4. točki petega odstavka 105. člena in petem odstavku 43. člena ZPrCP, opisanih v prvi in drugi alineji I. točke izreka sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru uveljavljanih pritožbenih navedb ugotavlja, da je bilo dejansko stanje obeh prekrškov ugotovljeno pravilno in popolno na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo vse okoliščine, ki pomenijo zakonske znake obeh obdolžencu očitanih prekrškov, navedenih v prvi in drugi alineji izreka izpodbijane sodbe. Višje sodišče ne dvomi o pravilnosti ocene vseh izvedenih dokazov in zato ne more upoštevati pritožbenih navedb glede vrste in količine pijače, ki jo je popil v lokalu A, s katerimi obdolženec v tem delu spreminja navedbe iz svojega zagovora, saj je sodišče prve stopnje na podlagi ocene obdolženčevega zagovora, izpovedbe kot priča zaslišane T.H. in listinskih dokazov utemeljeno zaključilo, da je obdolženec v krajevnih in časovnih okoliščinah, navedenih v opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe, vozil motorno vozilo, ko je imel v svojem organizmu (z že upoštevano toleranco elektronskega alkotesta v njegovo korist), kar 0,95 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, s katerimi obdolženec ne izključuje možnosti, da je po nesreči v lokalu A. spil tudi eno pivo ob kavi, in so vse drugačne pritožbene navedbe v tej smeri nesprejemljive. Višje sodišče tudi ne dvomi o pravilnosti ocene izvedenih dokazov glede prekrška po petem odstavku 43. člena ZPrCP, navedenega v opisu dejanja v drugi alineji izreka izpodbijane sodbe, kjer je navedeno, da je obdolženec kršil tudi določbo tretjega odstavka 43. člena ZPrCP s tem, ko je vzvratno pri odcepu pri tabli, ki označuje začetek naselja B., vozil po vozišču regionalne ceste, po kateri je potekal gost promet, tako da je s tem ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa ali premoženje, in trčil v vozilo T.H.. Zato iz istih razlogov kot že sodišče prve stopnje ne more upoštevati pritožbenega dvoma obdolženca o tem, ali je gospa T.H. tedaj držala zadostno varnostno razdaljo, in navedb o tem, da je pri tabli, ki označuje začetek naselja B., imel težave s prestavljanjem v prvo prestavo, s čimer v tem delu ponavlja navedbe iz svojega zagovora, ki jih je v oceni vseh navedenih izvedenih dokazov že ocenilo sodišče prve stopnje. Obdolženec tako s svojimi pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se z ugotovljenim dejanskim stanjem obeh navedenih očitanih prekrškov ne ujema. Glede navedb v pritožbi, da je policist z njim ravnal brutalno, zaradi česar je zadobil poškodbe, kar izkazuje obdolženec z obvestilom zdravniku in računom za zdravljenje v Splošni bolnišnici Jesenice, pa se bo moral obdolženec obrniti na pristojni organ Ministrstva za notranje zadeve.

5. Ob preizkusu odločitve o sankcijah za navedena prekrška pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu globo za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, opisan v prvi alineji I. točke izreka izpodbijane sodbe, določilo na spodnji zakonski meji globe, kar je primerno glede na upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša, globo za prekršek po petem odstavku 43. člena ZPrCP, opisan v drugi alineji I. točke izreka izpodbijane sodbe, pa v določenem predpisanem znesku, to je v znesku 300,00 eurov, tako da pritožbeno sodišče ne ugotavlja nobenega utemeljenega razloga za znižanje tako določenih glob.

6. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo obdolženca na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je tudi ugotovilo, da niso podane bistvene kršitve določb postopka o prekršku in tudi ne kršitve materialnih določb zakona na škodo obdolženca, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

7. Pritožbeno sodišče pa je obdolženca, ki s pritožbo ni uspel, delno oprostilo plačila sodne takse, odmerjene po tarifni številki 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki predpisuje za zavrnitev pritožbe faktor 1,5 glede na izrečene ali odpuščene sankcije za prekrške, zoper katere je vložena pritožba, saj je glede na pritožbeno prošnjo obdolženca, naj se ga oprosti plačila sodne takse, in glede na podatke v spisu ocenilo, da bi bila pri obdolžencu s plačilom celotnega zneska sodne takse (v znesku 225,00 eurov) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja; zato je na podlagi določb 147. člena ZP-1 in ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZST-1 odločilo, da mora obdolženec plačati sodno takso po tarifni številki 8132 ZST-1 le v znesku 50,00 eurov in sicer v petnajstih dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, da mu ne bodo ti stroški pritožbenega postopka prisilno izterjani.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 134/2009
• VSL sodba I Cp 16/2017
• VSK sodba PRp 132/2009