VSL sklep PRp 382/2013

Jedro

Zagovornik mora predložiti sodišču pooblastilo pri prvem procesnem dejanju, ki se ga udeleži, oziroma v prvi vlogi, ki jo vloži kot zagovornik.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Pritožnik mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zagovornikovo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa, kot neutemeljeno in odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške postopka in sicer sodno takso, ki jo bo odmeril prekrškovni organ.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo odvetnik I.I.. Uveljavlja, da sodišče ugiba, zakaj je pooblastilo starejšega datuma. Datum pooblastila ni pomemben, pooblastilo je veljavno, bilo je sprejeto in bi tudi moralo biti upoštevano, vsak poskus zaslišanja osumljenca s strani policije potem, ko je izjavil, da se bo zagovarjal z molkom, in vsak nov poskus zaslišanja takega osumljenca bi moral biti opravljen v navzočnosti zagovornika, katerega pooblastilo se je nahajalo v spisu. V 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je navedeno, da naj bi storilec izjavil, da ne bo vzel zagovornika, kar ni točno, saj je imel zagovornika in zagovorniku ni preklical pooblastila. Če bi bilo res, da je storilec izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, bi bil ob tem, ko je zagovornikovo pooblastilo v spisu, pravilen postopek takšen, da bi moral biti zagovornik obveščen, da mu je storilec preklical pooblastilo, kar bi moralo biti navedeno vsaj v uradnem zaznamku in bi zagovornik to brez problema potrdil, če bi se to zgodilo. Zgodilo se je nasprotno, zagovornik je navedenega dne dvakrat obiskal storilca na Policijski upravi Ljubljana na Prešernovi 18 in na Tovarniški 30 v večernih urah in ni bilo sporno, da ima storilec zagovornika ter da ga bo obveščal o vseh dogajanjih in o tem, ali bo morebiti priveden pred sodnika. Policija je storilca zaslišala brez navzočnosti zagovornika in ob uporabi petega in ne šestega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je evidentno, da je storilec imel zagovornika in bi ga morala policija obvestiti o nameravanem zaslišanju. Višje sodišče naj ugodi zahtevi za sodno varstvo in ustavi postopek.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Višje sodišče namreč ob preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe ugotavlja, da je pritožba odvetnika I.I. nedovoljena, ker jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, saj v spisu ni pooblastila storilca (ali katere druge osebe, ki lahko za storilca najame zagovornika) odvetniku I.I. za zastopanje. Na podlagi petega odstavka 67. člena ZKP (upoštevajoč, da se na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP o vlogah) mora zagovornik predložiti organu, pred katerim teče postopek, pooblastilo; obdolženec lahko da zagovorniku pooblastilo tudi ustno na zapisnik pri organu, pred katerim teče postopek. Zagovornik mora predložiti sodišču pooblastilo pri prvem procesnem dejanju, ki se ga udeleži, oziroma v prvi vlogi, ki jo vloži kot zagovornik. Odvetnik pa sodišču ni predložil pooblastila storilca za zastopanje, saj je zahtevi za sodno varstvo (prvi vlogi, ki jo je vložil v zadevi) priložil le fotokopijo pooblastila storilčeve žene za moža z dne 24. 9. 2007. Glede na navedbe v pooblastilu, da obsega sprejem odločb, vabil, vlog nasprotnih strank in drugih pisanj, potem ko je dano pooblastilo in v zvezi z zadevo, v kateri je pooblastilo dano, upoštevajoč datum pooblastila (24. 9. 2007), pooblastilo ni bilo dano za zastopanje storilca v obravnavani zadevi, v kateri je izdal prekrškovni organ storilcu odločbo o prekršku zaradi treh prekrškov po Zakonu o orožju storjenih 7. 11. 2011, torej več kot štiri leta po tem, ko je L.B. najela zagovornika za moža S.B.. Neutemeljene so tako navedbe odvetnika, da storilec ni preklical pooblastila, saj ni bilo dano za zastopanje storilca v obravnavani zadevi, ampak očitno v neki drugi zadevi in preklic tako ni bil potreben; poleg tega iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 11. 11. 2011 jasno izhaja, da je storilec po tem, ko je bil poučen, da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, zato se je zbiranje obvestil opravilo brez navzočnosti zagovornika, storilec pa je pred začetkom pridobivanja izjave na vprašanje, ali je razumel pravni pouk, izjavil, da je pravni pouk razumel in to potrdil s svojim podpisom. Ker tako odvetnik kot prava uka stranka ni predložil pooblastila v prvi vlogi (zahtevi za sodno varstvo), ki jo je vložil prekrškovnemu organu oziroma sodišču, pooblastilo pa ni predloženo niti v obravnavani pritožbi, višje sodišče ugotavlja, da je pritožba nedovoljena, saj jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe.

5. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1 zavrglo pritožbo odvetnika kot nedovoljeno, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.

6. Ker je bila pritožba zavržena kot nedovoljena, mora pritožnik plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, saj se na podlagi tretjega odstavka 147. člena ZP-1 sodna taksa določi tudi, če je bila pritožba zavržena. Sodna taksa pa bo pritožniku odmerjena v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 202/2009
• Sodba I Ips 122/2007
• VSL sklep II Cp 357/2000