VSL sklep PRp 798/2013

Jedro

V posebnih postopkih, ki zadevajo izvrševanje sankcij, velja zožen krog pritožnikov.

Krog možnih oseb, ki lahko dajo ugovor v postopku določitve uklonilnega zapora je torej zelo ozek in ne zajema tudi storilčevih sorodnikov v ravni vrsti, kot je pritožnica, ki je storilčeva hči. Ob tem je potrebno pojasniti, da je kljub njeni navedbi, da piše z očetovim dovoljenjem in v imenu očeta, ni mogoče šteti kot zakonite zastopnice, saj je pojem zakonitega zastopnika v pravu povsem nekaj drugega.

Izrek

I. Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

II. Pritožnica mora plačati sodno takso po tar. št. 8407 v znesku 20,00 EUR (dvajset 00/100 eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo: I. da se postopek nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist za storilca M. A. ustavi in II. da se ustavi postopek izvrševanja uklonilnega zapora ter se nadaljuje s postopkom prisilne izterjave globe.

2. Proti odločitvi se pravočasno pritožuje T. A., ki uvodoma pojasnjuje, da piše v imenu očeta M. A. in z očetovim dovoljenjem. Navaja, da se pritožuje, ker v sklepu piše, da se oče ni zglasil pri izvajalski organizaciji za opravljanje določenih nalog v splošno korist (Zaposlitveni center Z.) in da se zaradi tega nadaljuje postopek prisilne izterjave globe. Poziv je bil poslan 7. 5. 2013 in po prejemu poziva so kontaktirali to organizacijo (kontaktna oseba je bila ga. A. A.) in se zmenili, da se oče oglasi pri njih meseca julija, ker v tistem času tudi ni bilo zadostne količine dela, kar je gospa A. A. sama sporočila CSD Ljubljana Moste Polje. Julija se je oče oglasil na naslovu K., vendar jih tam ni bilo več, ker so se preselili, nato pa je poklical gospo A. A., ki mu je povedala, da so se preselili na B., vendar ona dela odslej v Kranju. Posredovala mu je telefonsko številko nove kontaktne osebe (gospa D.), ki pa je bila v času telefonskega klica odsotna oziroma na poletnem dopustu, zato sta se z gospo A. A. zmenila, da oče kontaktira gospo D. meseca novembra, gospa A. A. pa mu je tudi zagotovila, da bo dogovor sama sporočila gospe D.. Oče je bil tako prepričan, da se je vse zmenil s kontaktno osebo in da bo vse obveznosti opravil v novembru.

3. Pritožba se zavrže.

4. Pritožbeno sodišče najprej opravi formalni pregled pritožbe glede pravočasnosti in dovoljenosti in po takem pregledu ugotavlja, da pritožba T. A. ni dovoljena.

5. Prvi odstavek 74. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da je zoper sodbo o prekršku, izdano na prvi stopnji, oziroma sklep, izdan na prvi stopnji, dovoljena pritožba na višje sodišče, če ta zakon ne določa drugače. Ta zakon (torej ZP-1) pa le za pritožbo zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje v 150. členu določa, da pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Že za sodbo o prekršku, ki jo izda okrajno sodišče kot pritožbeno sodišče, veljajo posebne določbe 66. člena ZP-1, pri katerih je zožan krog oseb (le osebe navedene v prvem odstavku 59. člena ZP-1), ki lahko vložijo pritožbo, omejeni pa so tudi pritožbeni razlogi; prav tako je krog pritožnikov omejen v posebnih postopkih, ki zadevajo izvršitev posameznih sankcij. Tako je omejen krog pritožnikov pri sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 202.č člena ZP-1) in preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri nadomestitvi globe in v postopku določitve uklonilnega zapora. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče postopek izvrševanja uklonilnega zapora ustavilo skladno z desetim odstavkom 202.b člena ZP-1 in je pravilno navedlo, da je glede na enajsti odstavek 202.b člena ZP-1 zoper sklep o ustavitvi postopka dovoljena pritožba na višje sodišče. Za odločitev, kdo sme vložiti pritožbo v takem primeru, pa je potrebno izhajati iz predhodnih določil 202.b člena ZP-1, ki ureja postopek določitve uklonilnega zapora. Postopek določitve uklonilnega zapora se začne s sklepom o določitvi uklonilnega zapora in ugovor proti temu sklepu po drugem odstavku 202.b člena ZP-1 lahko vložijo le storilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v 8 dneh od vročitve sklepa. Krog možnih oseb, ki lahko dajo ugovor je torej zelo ozek in ne zajema tudi storilčevih sorodnikov v ravni vrsti, kot je pritožnica, ki je storilčeva hči. Ob tem je potrebno pojasniti, da je kljub njeni navedbi, da piše z očetovim dovoljenjem in v imenu očeta, ni mogoče šteti kot zakonite zastopnice, saj je pojem zakonitega zastopnika v pravu povsem nekaj drugega. V takem primeru, kot ga navaja pritožnica, bi lahko nastopala kot pooblaščenka očeta, vendar tudi v tem primeru glede na zakonska določila ne bi imela pravice do pritožbe. Proti izpodbijanemu sklepu bi smel vložiti pritožbo edino storilec, če ni pooblastil zagovornika, saj le storilec lahko ve, kakšni so bili njegovi dogovori s centrom za socialno delo. Sicer pa je storilec prejel sklep sodišča prve stopnje o ugoditvi predlogu za nadomestitev globe (z dne 5. 11. 2012), v katerem mu je bilo izrecno navedeno (točka 3 sklepa), da morajo biti naloge v vsakem primeru opravljene najkasneje v 3 mesecih.

6. Ker je pritožbo proti sklepu vložila storilčeva hči in ne storilec sam, je potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno po določbi prvega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 161. člena ZP-1.

7. Tretji odstavek 147. člena ZP-1 določa, da se sodna taksa, kadar gre za odločanje višjega sodišča, določi, če je bila pritožba zavržena. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožnici naložilo še plačilo sodne takse po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah v znesku 20,00 EUR, ki ga mora plačati v 15 dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se bo ta prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 723/2003
• VSL sodba I Cp 948/05
• VDS sodba Psp 755/2005