<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 674/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.674.2013
Evidenčna številka:VSL0066070
Datum odločbe:19.09.2013
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločba o prekršku - nerazumljiv izrek - opis prekrška - sprememba na slabše - obstoj prekrška - odgovornost samostojne podjetnice posameznice - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru

Jedro

Ker se mora sodba, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, nanašati le na osebo, navedeno v odločbi (subjektivna identiteta) in na dejanje, ki je predmet odločbe o prekršku (objektivna identiteta), sodišče ne sme spreminjati opisa dejanja v odločbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je Okrajno sodišče v Krškem ugodilo zahtevi za sodno varstvo zagovornika storilke in je odločbo o prekršku prekrškovnega organa Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota Novo mesto, št. odločbe 7106-0082/2013-8 z dne 25. 3. 2013 spremenilo tako, da je postopek zoper samostojno podjetnico posameznico ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in je na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Proti sodbi se pravočasno pritožuje Zdravstveni inšpektorat RS kot prekrškovni organ in kot pritožbeni razlog navaja 2. točko 154. člena ZP-1, to je kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek. Vsebinsko uveljavlja, da je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa v izrek odločbe o prekršku izrecno navedla, da je kršiteljica s tem, ko je kadila v zaprtem javnem prostoru, kršila določbo o zagotavljanju spoštovanja prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Po mnenju prekrškovnega organa se namreč zagotavljanje spoštovanja prepovedi kajenja nanaša tudi na nosilca dejavnosti in da tudi sam nosilec ne kadi tobačnih izdelkov v zaprtem javnem prostoru oziroma gostinskem lokalu, kjer opravlja dejavnost. Sodišče bi moralo zagotavljanje spoštovanja prepovedi kajenja v zaprtem javnem prostoru razumeti širše in kot kršitev te zakonske prepovedi spoznati tudi situacije, ko nosilec dejavnosti sam ne spoštuje te prepovedi in sam kadi v gostinskem lokalu, kjer opravlja dejavnost. Ni logično, da bi bila oseba, ki je dolžna zagotavljati spoštovanje prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, kaznovana mileje (kot fizična oseba z globo 125,00 EUR) namesto z globo 800,00 EUR, kot je predpisano, če zasebnik ne zahteva te prepovedi od gostov lokala. Sodišče bi lahko dejstvo, da je samostojna podjetnica posameznica sama kadila v gostinskem lokalu, kjer opravlja dejavnost, razumelo kot enega od znakov prekrška nezagotavljanja spoštovanja prepovedi kajenja v zaprtem javnem prostoru, ker kako naj nosilec dejavnosti od gostov lokala doseže spoštovanje prepovedi kajenja, če se sam tega pravila ne drži in s tem ostalim sporoča, da je v tem lokalu dopustno kaditi? Prekrškovni organ zato meni, da bi bilo potrebno kajenje samostojne podjetnice posameznice v lokalu, kjer opravlja dejavnost, moč smatrati kot prekršek v zvezi z nezagotavljanjem spoštovanja prepovedi kajenja v zaprtem javnem prostoru in ga sankcionirati tako, kot je to storila pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa.

3. Po prejemu pritožbe je zagovornik storilke sporočil, da ni potrebe po vložitvi odgovora na pritožbo, saj je sodišče odločilo pravilno in v skladu s pozitivno zakonodajo, zato predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je že v razlogih sodbe ZSV 66/2013 z dne 2. 7. 2013 pojasnilo, da gre pri odločanju okrajnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku za pritožbeno odločanje in se tako odločba o prekršku ne sme spremeniti v škodo kršitelja – storilca, ki je vložil pravno sredstvo, zato se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je navedena v odločbi o prekršku (subjektivna identiteta med odločbo o prekršku in sodbo) in na dejanje, ki je predmet odločbe o prekršku (objektivna identiteta med odločbo o prekršku in sodbo). Pritožbeno sodišče le še dodaja, da to pomeni, da sodišče ne sme spreminjati opisa dejanja v odločbi, temveč mora presojati odločbo o prekršku s takim opisom, takšno pravno kvalifikacijo in takšno sankcijo, kot navaja odločba o prekršku. 62.a člen ZP-1 določa, kaj mora sodišče preizkusiti vselej po uradni dolžnosti v postopku o zahtevi za sodno varstvo in med drugim navaja, da mora preizkusiti, ali je izrek odločbe razumljiv. Pri presoji odločbe Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota Novo mesto št. 7106-0082/2013-8 z dne 25. 3. 2013 je prvostopno sodišče tako utemeljeno in zakonito ugotovilo, da izrek odločbe ni razumljiv. Tudi pritožbeno sodišče pri pregledu izreka odločbe zdravstvenega inšpektorata ugotavlja, da se obdolženki kot samostojni podjetnici posameznici očita prekršek po tretjem odstavku 21. člena v zvezi z 19. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), ki naj bi ga storila s tem, da je kršila zakonsko določbo 16. člena ZOUTI, ker je 24. 11. 2012 ob 22.00 kadila v zaprtem javnem prostoru in sicer v gostinskem lokalu GL, ki je skladno s 3. členom citiranega zakona javni prostor, kjer je kajenje prepovedano. Le ta del predstavlja izrek odločbe, ki ga preizkuša pritožbeno sodišče, saj le izrek odločbe o prekršku postane pravnomočen. Prekrškovni organ nato navaja, kako je bil prekršek ugotovljen (kar pa sodi v obrazložitev in ne v izrek odločbe o prekršku) in v tem delu je navedba, da je kršiteljica kot nosilka dejavnosti gostinskega lokala (s.p.) GL, 24. 11. 2012 ob 22.00 uri kadila v navedenem gostinskem lokalu. Pri presoji pravilnosti odločitve prvostopnega sodišča tako višje sodišče ugotavlja, da so zaključki o nerazumljivem izreku pravilni, odločitev za ustavitev postopka po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 pa pravilna in zakonita. Odločba o prekršku storilki kot samostojni podjetnici očita prekršek po tretjem odstavku 21. člena v zvezi z 19. točko prvega odstavka 21. člena ZOUTI, zato bi se moral tudi izrek odločbe glasiti, da kot samostojna podjetnica posameznica, ki opravlja dejavnost v GL na naslovu, ni zagotovila spoštovanja prepovedi kajenja v javnih ali delovnih prostorih, s tem ko je sama kadila v gostinskem lokalu. Prekrškovni organ je imel namreč v navedenem primeru možnost, da storilko kaznuje kot fizično osebo, ker je kadila v gostinskem lokalu (kršitev 16. člena in prekršek po 22. členu ZOUTI) ali pa kot zasebnico po tretjem odstavku 21. člena v zvezi z 19. točko prvega odstavka 21. člena ZOUTI, ker ni zagotovila spoštovanja prepovedi kajenja v javnih ali delovnih prostorih. Če se je odločil, da storilko kaznuje kot samostojno podjetnico, pa bi moral temu prilagoditi tudi izrek odločbe o prekršku. Pisna odločba, kot jo ureja 56. člen ZP-1, je namreč odločba, ki jo izda prekrškovni organ v hitrem postopku, kadar gre za težje zadeve, zato so tudi sestavine pisne odločbe izrecno določene ter mora imeti pisna odločba uvod, izrek in obrazložitev (tako kot sodba) vključno s pravnim poukom. To pa pomeni, da mora imeti izrek odločbe navedbo abstraktnega dejanskega stanja (prepis zakona) kot tudi konkretizacijo, medtem ko odločba prekrškovnega organa Zdravstvenega inšpektorata RS, ki je bila predmet presoje okrajnega sodišča teh sestavin ni imela. Zaključki sodišča, da je izrek odločbe nerazumljiv, so zato pravilni in v takem primeru sodišče ne more in ne sme glede na sodno prakso, kot jo je uveljavilo Vrhovno sodišče RS, storiti ničesar drugega, kot ustaviti postopek na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, kot je v danem primeru prvostopno sodišče tudi storilo.

6. Ker je višje sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (po 159. členu ZP-1), je po določilih tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo obdolženca kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo prekrškovnega organa zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZP-1 člen 14a, 56, 56/3, 62a, 62a/1, 136, 136/1, 136/1-1.
ZOUTI člen 21, 21/1, 21/1-19, 21/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0MjQ5