<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 447/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.447.2013
Evidenčna številka:VSL0066058
Datum odločbe:11.06.2013
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odvzem premoženjske koristi - odmera premoženjske koristi

Jedro

Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravni osebi odmeri premoženjska korist le v višini že zaseženega zneska 200,00 EUR (dvesto evrov), kar izvrši pristojni davčni organ.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odmerilo storilki pravni osebi A. d.o.o. premoženjsko korist v znesku 200,00 EUR, katerega so plačali igralci za udeležbo v igrah na srečo na igralnih avtomatih, in zneska 4.500,00 EUR pridobljenega z najemnino za namestitev igralnih aparatov v nasprotju z zakonom, skupaj 4.700,00 EUR. Odločilo je še, da odvzem premoženjske koristi po pravnomočnosti sodbe izvrši pristojni davčni organ .

2. Zagovornik pravne osebe je vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da vlaga pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve o odmeri premoženjske koristi v znesku 4.500,00 EUR. Sodišče je kršilo procesno določilo po 3. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj pred izdajo sodbe ni zaslišalo zakonitega zastopnika pravne osebe, ki je od februarja 2013 N.M. in ne več J.M., ki ga je kot bivšega direktorja vabilo sodišče na zaslišanje. Podatek o izbrisu zakonitega zastopnika pravne osebe iz sodnega registra je javno objavljen. Bivši direktor J.M. je zaradi slabega zdravja napisal prošnjo in jo poslal po faksu, kot laik ni vedel, ali ga je sodišče pravilno vabilo. V postopku tudi ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo in sicer določilo prvega odstavka 190. člena ZP-1, saj najem prostora za postavitev igralnih avtomatov sam po sebi ni niti protipraven niti nezakonit, prejemanje najemnine po svoji naravi ne predstavlja koristi od nedovoljenega početja. Sodišče je štelo, da je pravna oseba prejela najemnino 300,00 EUR vsak mesec, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, česar pa v postopku ni potrdil nihče od zaslišanih. Sodišče je samo ugotovilo, da je bila najemodajalka družba G. d.o.o. že 13. 5. 2011 izbrisana iz sodnega registra, nepojasnjeno je ostalo, kako naj bi po tem datumu plačevala najemnino.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijane sodbe ni zaslišalo zakonitega zastopnika pravne osebe. Sodišče je namreč postopalo skladno s prvim odstavkom 500. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) upoštevajoč, da se na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 znesek, ki se odvzame pravni osebi, določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po ZKP, in je z vabilom z dne 21. 3. 2013 (listovna številka 3) pravilno vabilo na narok za zaslišanje za dne 22. 4. 2013 zastopnika pravne osebe. Po prejemu vabila, ki je bilo naslovniku – pravni osebi, vročeno 22. 3. 2013, je J.M. sodišču 19. 4. 2013 po faxu posredoval opravičilo, v katerem je navedel, da je zakoniti zastopnik pravne osebe in da se naroka ne bo udeležil zaradi slabega zdravstvenega stanja. Ker je tako J.M. po prejemu vabila zastopniku pravne osebe na zaslišanje, podal opravičilo kot zakoniti zastopnik pravne osebe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da od februarja 2013 ni več zakoniti zastopnik in da kot laik ni vedel, ali ga je sodišče pravilo vabilo. Glede na navedeno in ker za svoje navedbe o zdravstvenem stanju ni predložil dokazil, sodišče utemeljeno ni opravičilo njegovega izostanka z naroka za zaslišanje zastopnika pravne osebe in je pravilno izdalo sodbo brez zaslišanja zastopnika pravne osebe.

5. Višje sodišče pa nadalje ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe glede odmere premoženjske koristi pravni osebi v znesku 4.500,00 EUR. Na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 se, če naj se odvzame premoženjska korist pravni osebi, v odločbi oziroma sodbi ali sklepu o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi; znesek, ki se odvzame, pa se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po ZKP. V obravnavanem primeru pa je prekrškovni organ Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo z odločbo o prekršku opr. št. 46163-107/2011/9/0210-06 z dne 14. 2. 2012, ki je postala pravnomočna 22. 1. 2012 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV-677/2012-2429 z dne 10. 1. 2013 (s katero je sodišče zavrnilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe kot neutemeljeni), pravni osebi odvzem premoženjske koristi ne le izrekel, ampak je tudi že z zneskom opredelil njeno višino. V izreku odločbe o prekršku je namreč navedel, da se pravni osebi izreče odvzem premoženjske koristi in sicer zaseženega denarja v znesku 200,00 EUR, ki so ga vplačali igralci za udeležbo v igrah na srečo na igralnih avtomatih, in se je zbiral v kovinski blagajni s pomočjo vgrajenega sprejemnika bankovcev, kar bo po pravnomočnosti odločbe o prekršku opravilo sodišče v skladu z drugim odstavkom 191. člena ZP-1. Ker je tako znesek odvzete premoženjske koristi pravni osebi z odločbo o prekršku že določen (v višini 200,00 EUR) in je tudi v predlogu Posebnega davčnega urada za postopek odmere in odvzema premoženjske koristi pravni osebi z dne 25. 2. 2013 naveden zgolj že zasežen znesek, prvostopenjsko sodišče ne more pri postopanju po drugem odstavku 191. člena ZP-1 v posebnem postopku z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po ZKP odmeriti poleg že zaseženega zneska 200,00 EUR premoženjske koristi še zneska 4.500,00 EUR za najemnino. Glede na navedeno višje sodišče ni preizkušalo pritožbenih navedb, da prejemanje najemnine ne predstavlja premoženjske koristi dosežene s prekrškom in navedb glede določitve zneska vrednosti premoženjske koristi s tega naslova.

6. Višje sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.


Zveza:

ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2.
ZKP člen 500, 500/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU5MjE2