VSL sklep Cst 4/2013

Jedro

Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, izhaja, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico O. B., in za upravitelja imenovalo S. R..

2. Proti navedenemu sklepu je pravočasno pritožbo vložila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/2007, ZFPPIPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu dolžnice za preložitev naroka za začetek stečajnega postopka, v katerem je ta zapisala, da se naroka ne more udeležiti zaradi bolezni.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da dolžnica v svojem opravičilu ni zatrjevala nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi ji onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, temveč je le predložila zdravniško potrdilo, ki ni izdano na predpisanem obrazcu. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka. Zdravnik, ki tako opravičilo izda, mora namreč v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, svojega izostanka ne more opravičiti zgolj s predložitvijo zdravniškega opravičila, temveč mora biti potrdilo takšno, da sodišču omogoča, da na njegovi podlagi in upoštevaje druge pomembne okoliščine ugotovi oziroma se prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je utemeljena pritožbena trditev, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.

6. Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da ne ve, kakšne obrazce morajo za opravičila uporabljati zdravniki. Dolžnici ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da mora svojo odsotnost opravičiti z opravičilom na posebnem obrazcu.

7. Navedeno potrjuje točnost pritožbenih trditev o tem, da je dolžnica utemeljeno zaprosila za preložitev naroka s telegramom in da ni mogla priti na narok. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo njene prošnje za preložitev naroka pa ji, kot trdi pritožnica, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in navesti (dodatna) dejstva in dokaze o tem, da predlog upnika za začetek stečajnega postopka ni utemeljen. (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje omogočilo dolžnici sodelovanje v postopku, v primeru njenega ponovnega opravičila ali izostanka iz naroka, pa ima sodišče možnost v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP zahtevati presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila, če bo v njegovo vsebino dvomilo.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3400/2010
• VSL sodba II Cp 785/2015
• VSL Sklep III Ip 1090/2017