VSL sklep Cst 40/2013

Jedro

Pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe.

Parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika, pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso.

Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju izdalo soglasje za oddajo v najem petih parkirnih mest na parcelah št. 2486/9 in 2486/10 k. o. X., in sicer za najemnino v višini najmanj 150,00 EUR na mesec, za čas najema pet mesecev od 26.11.2012 do 26.4.2013 oziroma do prodaje tega premoženja.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je izpodbijani sklep zaradi pritožnikovih lastninskih upravičenj brez podlage. Je namreč izločitveni upnik, saj ti nepremičnini predstavljata funkcionalno zemljišče nepremičnin, ki jih ima kot etažni lastnik v lasti, zato sta sporni nepremičnini prav tako v njegovi delni lasti. Ob nakupu poslovnih prostorov je s stečajnim dolžnikom kot prodajalcem sklenil dogovor o določitvi funkcionalnega zemljišča z dne 21.11.1990, katerega del sta tudi sporni parceli. Zato to premoženje ni v izključni lasti stečajnega dolžnika, temveč je v solasti vsakokratnih lastnikov poslovnih prostorov, med katerimi je tudi pritožnik. Zato je sodišče nepravilno uporabilo določbe ZFPPIPP. Pritožnik je tudi že vložil zahtevo za izločitev iz stečajne mase, med drugim tudi spornih nepremičnin, ki jih nemoteno uporablja vse od leta 1979. Z oddajanjem v najem tretjim osebam pa je pritožniku odvzeta možnost njihove uporabe, kar predstavlja nezakonit poseg v lastninsko pravico pritožnika. Zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, posledično pa tudi najemno pogodbo. Prenos spornih zemljišč na vsakokratne etažne lastnike pa še ni mogel biti izveden do stečaja G.. Pri tem je o potrebi te ureditve že poleti pritožnik obvestil stečajnega upravitelja, z dopisom z dne 11.12.2012 pa je pritožnik o navedeni zahtevi glede statusa funkcionalnih zemljišč pri poslovnih stavbah seznanil stečajnega upravitelja. S tem je seznanjen tudi najemnik, zato najemna pogodba ni bila sklenjena v dobri veri, pri čemer je najemnik tudi eden od etažnih lastnikov. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in s posebnim sklepom zavrne izdajo soglasja za oddajo v najem teh nepremičnin, najemniku pa naj naloži, da takoj vzpostavi prejšnje stanje oziroma preneha z gradbenimi deli na teh nepremičninah. Zahteval je tudi povračilo stroškov.

3. Stečajni upravitelj se je izjavil o pritožbi, da pritožnik zanjo ni aktivno legitimiran, saj ni prijavil nikakršne terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v tem stečajnem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik v skladu s 1. odstavkom 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev, določenem v 59. členu ZFPPIPP, ta pa v 2. odstavku določa, da mora v stečajnem postopku upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Glede prijave izločitvenih pravic zakon določa isti rok treh mesecev od oklica začetka stečajnega postopka (1. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Zaradi zamude tega roka pa upnik še ne izgubi izločitvene pravice (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izgubi jo šele v primeru, da je ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, saj izločitvena pravica takrat preneha (7. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Iz spisa je razvidno, da pritožnik v trimesečnem roku ni prijavil svoje izločitvene pravice. Višje sodišče pa ugotavlja, da je pritožnik izločitveno pravico na parcelah št. 2486/9 in 2486/10 k. o. X prijavil 17.12.2012 (r. št. 630 spisa), o kateri se stečajni upravitelj še ni izjavil (prijava je bila vložena 3 dni pred vložitvijo obravnavane pritožbe). Ob tem v obravnavani zadevi še ni bil objavljen načrt prve splošne razdelitve. Tako pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnik tudi sam priznava, da ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik oziroma solastnik spornih parcel in da funkcionalno zemljišče še ni urejeno. Iz izpisov iz zemljiške knjige, ki jih je k predlogu za izdajo soglasja za oddajo v najem priložil upravitelj (r. št. 594 spisa), je razvidno, da sta parceli vpisani kot družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je stečajni dolžnik. To pa pomeni, da parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika v smislu 4. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nadaljnji), pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso. In čeprav zaenkrat ni videti podlage, da bi stečajni dolžnik parceli smel tudi prodati, saj ima na njih le pravico uporabe, to samo po sebi še ne pomeni ovire za njuno uporabo in s tem tudi oddajo v najem.

7. Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem predstavlja enega od načinov upravljanja stečajne mase (1. točka 1. odstavka 322. člena ZFPPIPP), za katerega mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje sodišča (2. odstavek 322. člena ZFPPIPP). Sodišče pa tako soglasje izda, če se s tem ne zavleče prodaja tega premoženja (1. odstavek 323. člena ZFPPIPP). Izločitvena pravica, ki jo je prijavil pritožnik, še ni bila preizkušena. V takem primeru in ob upoštevanju, da je soglasje dano za obdobje do 26.4.2013 oziroma do prodaje tega premoženja, je jasno, da oddaja v najem ne more zavleči prodaje premoženja. To namreč pomeni, da če bi do prodaje prišlo v času do 26.4.2013, bi najemna pogodba prenehala že pred tem.

8. Upravitelj je tisti, ki sporni parceli šteje kot del stečajne mase, v kar se sodišče v stečajnem postopku praviloma niti ne more spuščati. Poudariti pa je potrebno, da tudi v primeru, da upravitelj pridobi soglasje sodišča, pa z nepremičnino ne more razpolagati ali je ne more uporabljati, ne more priti do učinkovitega najema. Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, namreč tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti. Razmerij, ki jih s pritožbo želi urediti pritožnik, pa v stečajnem postopku ni mogoče urejati. Seveda se bo upravitelj moral čim prej izjaviti o zatrjevani izločitveni pravici, pri čemer bo to pravico bodisi priznal bodisi prerekal. Če bo priznana, bo sodišče prve stopnje s sklepom o preizkusu terjatev upravitelju naložilo ravnanje v skladu s 3. ali 4. točko 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP. Če bo upravitelj to izločitveno pravico prerekal ali bo kak drug upnik vložil ugovor o prerekanju te pravice, bo pritožnik napoten na ustrezen postopek (310. člen ZFPPIPP). Nikakor pa v stečajnem postopku ni mogoče naložiti najemniku, da takoj vzpostavi prejšnje stanje oziroma da preneha z gradbenimi deli. To bo moral pritožnik urejati v posebnem, verjetno pravdnem postopku, kjer bo lahko ugovarjal tudi dobro vero najemnika, ki je v zvezi z izpodbijanim sklepom nepomembna.

9. V času, ko je upravitelj predložil predlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, pritožnik sploh še ni prijavil izločitvene pravice, prav tako je ni prijavil niti do izdaje izpodbijanega sklepa. Iz upraviteljevega predloga pa je jasno razvidno, da upravitelj šteje to premoženje za premoženje stečajnega dolžnika, kar je podkrepil tudi s predložitvijo izpisa iz zemljiške knjige. Ob upoštevanju nadaljnjega dejstva, da se tudi višje sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da oddaja v najem ne bo zavlekla morebitne prodaje, se izkaže, da je sklep sodišča, da poda soglasje za oddajo v najem, pravilen. Pritožba je zato neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (128. člen ZFPPIPP).

10. Stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti mora vsak upnik sam pokrivati (129. člen ZFPPIPP), zato je višje sodišče odločilo, da pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 4/2021
• VSL sklep Cst 694/2015
• VSL sklep Cst 174/2013