<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 103/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.103.2013
Evidenčna številka:VSL0077362
Datum odločbe:09.07.2013
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:izpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - vrnitev kupnine - edicijska dolžnost - predložitev dokaznega gradiva - izvedba dokazov

Jedro

Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 485,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo plačilo 147,44 EUR pravdnih stroškov tožene.

2. Iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 338. člena ZPP) se pritožuje tožnica s predlogom, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja na stališču, da bi sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo zaslišati tudi par, ki je bil nameščen v romantičnem igluju. Za razliko od zaslišanih prič, ki so vse povezane s toženo stranko, gre za nevtralni osebi, ki nimata interesa za izid predmetne pravde. S tem, ko sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, zavrnitve dokaznega predloga pa tudi ni obrazložilo, je storilo bistveno kršitev pravdnega postopka. Meni, da bi tožena stranka morala posredovati kontaktne podatke o dveh predlaganih pričah, saj jih je posedovala. Na navedeno kaže tudi izpoved priče N. K. B., ki je potrdila, da je vedno zapisala podatke o stranki in njeni kontaktni številki. Sodišče bi tako lahko pozvalo toženo stranko, da posreduje ustrezne podatke o predlaganih pričah, saj gre za uporabnika počitniških storitev toženke.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 9. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstopi od pogodbe, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine (prvi odstavek 103. člena OZ).

6. V konkretnem primeru tožnica trdi, da ji toženka ni nudila storitve, ki jo je plačala, in sicer nočitev v romantičnem igluju v E., ki vključuje voden večerni izlet s krpljami, pozdravni coctail, večerjo v restavraciji, zabavo v baru, nočitev v romantičnem igluju za dve osebi, steklenico penine, uporabo spalnih vreč in zajtrk. Odgovor na sporno dejstvo, in sicer ali je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe, je sodišče oprlo na zaslišanja prič M. V., N. K. B. in J. B., ki so bile v spornem obdobju vse zaposlene pri toženki. Ker so priče potrdile, da so vsi igluji enaki, razlika je le v številu oseb, ki v njem prespijo, je sodišče štelo, da je bila tožnici in njenemu partnerju omogočena storitev, ki sta jo plačala, zato do odstopa od pogodbe, povrnitve kupnine in plačila odškodnine nista upravičena. Ob tem je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožnice za zaslišanje dveh prič, ki sta bila istočasno prisotna na oddihu pri toženki, in za katera je tožnica trdila, da sta „nočitev v romantičnem igluju“ tudi dobila. Ker tožnica s podatki o navedenih pričah ni razpolagala, je zahtevala, da jih v skladu z edicijsko dolžnostjo predloži toženka. Sodišče se do tako zasnovanega dokaznega predloga sploh ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP je namreč sodišče dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva (četrti odstavek 227. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je tako na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nadaljevanju postopka se bo moralo sodišče opredeliti do morebitne edikcijske dolžnosti toženke. V primeru, da bo štelo, da bi le-ta s podatki o predlaganih pričah morala razpolagati, jo naj v skladu s drugim odstavkom 227. člena ZPP pozove, da podatke predloži. Šele, če bo dokazni postopek pokazal, da toženka s temi podatki ne razpolaga, bo tovrstni dokazni predlog lahko zavrnilo. Zavrnitev predlaganih dokazov pa je potrebno tudi utemeljiti.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 227, 227/1, 227/2, 227/4
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 9, 103, 103/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU4MDMy