VSL sklep I Cp 111/2013

Jedro

Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v III., V., VI., VII., VIII. in IX. točki izreka glede prvega, drugega, tretjega, petega in šestega predlagatelja) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po ustavitvi postopka v zvezi z delnim umikom predloga (zoper F. G., A. G., D. K., C. G. in B. G. kot nasprotne udeležence ter za razdružitev premičnin in vrednostnih papirjev) razdružilo solastne nepremičnine udeležencev postopka tako, da prejme J. C. parcelo št. 344/22 k.o. X, J. V. parcelo št. 433/3 k.o. X, G. T. C. parcelo št. 360/5 k.o. X, nasprotni udeleženec pa preostale nepremičnine. Obenem je sklenilo, da morajo udeleženci na račun prejete večje vrednosti od dosedanjega solastninskega deleža plačati ustrezne denarne zneske, plačilo pa je zavarovalo z ustanovitvijo zastavne pravice. Nazadnje je nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora predlagatelju J. G. na račun skupnih stroškov plačati 994,83 EUR, vsem predlagateljem solidarno pa še 326,74 EUR, z zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.

2.Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili prvi, drugi, tretji, peti in šesti predlagatelj, ki se v pritožbi sklicujejo na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev izpodbijanih delov sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, podrejeno pa ustrezno spremembo sklepa. Sodišče prve stopnje se je oprlo zgolj na kriterij velikosti solastninskega deleža in čim manjšega doplačila, ne da bi upoštevalo dejansko stanje stvari in konkretne interese udeležencev glede vsake posamezne nepremičnine. Obrazložitev sklepa je zato pavšalna in odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. Poleg tega je sodišče prezrlo, da gre v tej zadevi za delitev solastnine na več nepremičninah in ne za razdelitev skupne lastnine. Opraviti bi bilo treba delitev (fizično ali civilno) vsake posamezne nepremičnine, zato bi tudi nasprotni udeleženec moral svoj prevzemni interes utemeljiti za vsako posamezno nepremičnino posebej, pa tega ni storil. Sodišče je tako odločalo brez relevantne trditvene podlage. V sklepu niso navedeni potrebni identifikacijski znaki za imetnike pravic, saj manjkajo njihovi naslovi ter rojstni podatki oziroma EMŠO, nepremičnine pa niso označene s šifro katastrskih občin. Sklep je zato zemljiškoknjižno neizvršljiv. Nasprotni udeleženec ne razpolaga z zaključeno kmetijsko celoto, ki bi jo bilo potrebno dopolniti z gozdom. Nobenega razloga ni, da ne bi sodišče tudi ostalih predlaganih gozdnih zemljišč dodelilo predlagatelju J. C., saj njegovi kmetiji primanjkuje ravno gozdnih zemljišč, predlagatelj pa ima tudi vsa potrebna znanja, izkušnje in opremo za varno delo v gozdu ter za nego in upravljanje z gozdom. Predlagatelja J. V. in G. T. C. ter njuni družini se preživljajo izključno z obsežno kmetijsko dejavnostjo in za zaokrožitev kmetije potrebujeta dodatna zemljišča. Poleg tega parceli št. 433/1 in 433/3 skupaj predstavljata enotno kmetijsko zemljišče – travnik, parceli št. 360/3 in 360/5 pa prav tako enotno kmetijsko zemljišče – njivo. V obeh primerih je mogoče obdelati le obe zemljišči skupaj. Kot zaključeno obdelovalno enoto bi ju moralo sodišče dodeliti predlagateljema. Nasprotni udeleženec namreč ne izpolnjuje kriterijev za obnovo kmetije. Sam ne bo kmetoval, temveč bo zemljišča odprodal. Lastne kmetijske mehanizacije nima. Tudi njegova sinova, na katera se sklicuje, nimata nobenega kmetijskega znanja. Kmetija, četudi bi nasprotni udeleženec prevzel vsa njena zemljišča, je daleč premajhna za kakršnokoli rentabilno kmetijsko proizvodnjo. Nesprejemljiva je razlaga, da nasprotni udeleženec potrebuje gozd s parc. št. 403/1 kot del novo vzpostavljene kmetije. Te nasprotni udeleženec ne bo prevzel v celoti, poleg tega pa nima nobene možnosti, da bi gozd dejansko izkoriščal in ga negoval, za razliko od predlagatelja Z. Z., ki živi v neposredni bližini in gozd potrebuje. Sodišče je prezrlo, da parcela št. 486/3 ni v celoti kmetijsko zemljišče, ampak delno nezazidano stavbno zemljišče, ki ga nasprotni udeleženec ne potrebuje, za razliko od predlagateljev, ki so izkazali svoj prevzemni interes.

3.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so predlagatelji solastniki zelo majhnih oziroma neznatnih deležev posamičnih parcel, ki so jih dobili v last na podlagi darilnih pogodb od prvega predlagatelja kot darovalca, katerega edini namen je bil drobljenje kmetije in nagajanje nasprotnemu udeležencu. Prvi predlagatelj je celo izpovedal, da nikoli ni imel interesa delati na tej kmetiji, vendar svojih solastninskih deležev na posamičnih parcelah kljub temu ni hotel prodati nasprotnemu udeležencu. Ta za solastne nepremičnine še vedno edini skrbi in jih obdeluje, medtem ko se predlagatelji zanje še zmenijo ne, so pa nasprotnemu udeležencu prepovedali sečnjo v gozdu ter obnovo gospodarskega poslopja in hiše. Pritožniki očitno pozabljajo, da so predmet delitve kmetijska zemljišča in da se je treba v čim večji meri izogniti njihovemu drobljenju. Predlagatelji s pritoževanjem le podaljšujejo postopek in povzročajo škodo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje pri obravnavanju predloga in odločanju o njem ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč povsem ustreza predpisanemu standardu obrazloženosti sodne odločbe v nepravdnem postopku. Sodišče se je v sklepu argumentirano opredelilo do vsega relevantnega trditvenega in dokaznega gradiva, ki so ga ponudili udeleženci postopka. Dejanski in pravni razlogi, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, so jasni in izčrpni, tako da so omogočili pritožbeni preizkus, obenem pa dovolj tehtni, razumni in zato prepričljivi, da jih ni treba ponavljati ali dopolnjevati.

6.Pritožbena trditev predlagateljev, da sodišče ni obravnavalo njihovega predloga glede parcela št. 486/3 k.o. X, je očitno protispisna, upoštevaje 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tudi pritožbeni dvom o njegovi izvršljivosti je odveč. Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.

7.Sodišče prve stopnje je delitev solastnine opravilo skladno z materialnopravnimi pravili, ki jih vsebujeta 70. in 71. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Brez podlage je pritožbeni očitek, da naj bi sodišče odločalo po pravilih za delitev skupne lastnine. Ko se je na podlagi izvedenskih mnenj prepričalo, da posameznih nepremičnin ni smotrno deliti, je za vsako od njih ugotavljalo, kateri od solastnikov je izkazal upravičeni interes za njeno pridobitev v celoti. Pri tem ni prekoračilo trditvene podlage, kot poskuša prikazati pritožba, saj je nasprotni udeleženec zatrjeval in dokazoval svoj prevzemni interes za vse nepremičnine, ki so bile predmet delitve. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj kriterij velikosti solastninskega deleža. V resnici je namreč celovito presojalo tudi vse druge pomembne okoliščine, ki vlivajo na delitev (dosedanji način rabe nepremičnin, osebne in poklicne potrebe solastnikov), za vsakega posameznega udeleženca postopka in po posameznih nepremičninah. Pri tem pa ni prezrlo niti tistih okoliščin, ki jih v pritožbi znova uveljavljajo pritožniki. Prav zaradi teh okoliščin je posameznim predlagateljem (drugemu, tretjemu in šestemu) dodelilo posamezne nepremičnine v celoti, čeprav je njihov solastninski delež na teh nepremičninah petkrat manjši od deleža nasprotnega udeleženca.

8.Neumestni so pritožbeni očitki na račun starosti nasprotnega udeleženca, njegovih domnevno pomanjkljivih izkušenj za kmetovanje in slabe opremljenosti s kmetijsko mehanizacijo, saj so bile sporne nepremičnine doslej kljub temu obdelane, razen nekaterih gozdnih površin, kjer so to preprečili spori med solastniki. Upravičenega interesa nasprotnega udeleženca ne more zmanjšati dejstvo, da mu pri obdelavi kmetijskih površin pomagajo tretje osebe. Res je, da nasprotni udeleženec po delitvi ne bo obdržal celotne nekdanje kmetije, ker so posamezne parcele dobili tudi prej navedeni predlagatelji. Glede na ugotovljene lastnosti nepremičnin, kot izhajajo iz izvedenskih mnenj, možnost njihovega obdelovanja vendarle ne bo bistveno okrnjena. Če kmetija zaradi svoje domnevne zastarelosti in premajhne površine res ni primerna za rentabilno kmetijsko proizvodnjo, pa ni razumljivo, zakaj si potem zanjo prizadevajo predlagatelji. Končno nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravice, da svojo lastnino uporablja zgolj za lastno oskrbo.

9.Edino novoto v pritožbenem postopku predstavlja trditev glede parcele št. 433/1 in 433/3 ter 360/3 in 360/5, vse k.o. X, od katerih je drugo prejel tretji predlagatelj, četrto pa drugi predlagatelj. Navedene parcele naj bi predstavljale enotno kmetijsko zemljišče, travnik oziroma njivo, ki naj bi ju bilo mogoče obdelati le obe skupaj. Predlagatelji tega dejstva v postopku na prvi stopnji niso uveljavljali. Pritožbena trditev, da gre za nesporno dejstvo, nima opore v spisu. Potemtakem gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je sodišče pri odločanju o pritožbi ne sme upoštevati. Predlagatelji namreč niti ne poskušajo pojasniti, zakaj se na to dejstvo niso mogli sklicevati že pred izdajo izpodbijanega sklepa.

10.Po navedenem je bilo tudi dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in celovito ugotovljeno. Ker torej nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 1306/2010
• VSK sklep Cp 1110/2011
• VSL sklep I Cp 3848/2011