VSL sklep Cst 96/2013

Jedro

Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praksi stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Pravna dejstva, razvidna iz elektronskega spisa

1. Stečajni postopek nad dolžnikom se je začel 1.6.2006. Upnik je prijavo terjatve in ločitvene pravice vložil 22.10.2012 (red. št. 105). V njej je med drugim navedel, da je upnik dolžnikov HZ in HP. Svojo terjatev do njiju ima zavarovano z vpisano hipoteko na parc. št. 462/1 (do ½), 462/2 in 463/3, vse k.o. X in neposredno izvršljivim notarskim zapisom. Dne 30.4.2011 (z začetkom učinkovanja 26.2.2010) je bil na podlagi prodajne pogodbe izveden zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice zastavljenih nepremičnin z dotedanjih lastnikov na stečajnega dolžnika. Rok za prijavo terjatev pa je pretekel 1.9.2010, torej še predno se stečajni dolžnik vknjižil kot lastnik omenjenih parcel.

Ponovno zavrženje upnikove terjatve

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 121) prijavo terjatve in ločitvene pravice ponovno zavrglo. Prvič je to storilo s sklepom z dne 8.11.2012 (red. št. 106). Takrat je le ugotovilo, da je trimesečni prekluzivni rok iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP pretekel 1.9.2010 in da je upnik svojo terjatev in ločitveno pravico prijavil šele 22.10.2012. Presodilo je, da je to prepozno.

3. Svojo ponovno enako odločitev pa je po ugotovitvi, da je bil predlog za prenos lastništva na zastavljenih nepremičninah na stečajnega dolžnika podan že 26.2.2010, torej nekaj mesecev pred začetkom stečajnega postopka, oprlo na določilo 5. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po katerem vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis in na 6. člen istega zakona, po katerem se šteje, da je vpis pravice oziroma pravnega dejstva znan vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu. Zato je kot nepomembno štelo okoliščino, da se je stečajni dolžnik kot lastnik omenjenih nepremičnin vknjižil šele 30.4.2011.

Pritožba upnika

4. Proti temu sklepu se je upnik ponovno pritožil „iz vseh pritožbenih razlogov“ in pritožbenemu sodišču predlagal „da izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči“. Med drugim je navedel, da je bil vpis zastavljenih nepremičnin na stečajnega dolžnika dovoljen šele 15.9.2010.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba je utemeljena.

6. Lastninska pravica na nepremičnini se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (primerjaj prvi odstavek 49. člena SPZ), ne pa že z vložitvijo predloga (26.2.2010) za prenos lastništva na nepremičninah, torej s plombo, kot pravno zmotno v predzadnjem odstavku obrazložitve svojega sklepa pojasnjuje sodišče prve stopnje. Z vpisom plombe zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice nepremičnina še ne preide v sfero novega lastnika. Zato s plombo, vpisano 26.2.2010, upnik še ni pridobil ločitvene pravice. S tem stečajni dolžnik tudi še ni postal upnikov zastavni dolžnik. To je postal šele, ko so zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Šele takrat je stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg, kot pravilno poudarja pritožnik. Taka je tudi sodna praksa, na katero se v prid pravilnosti svojega stališča sklicuje prvi tožnik (primerjaj Cst 177/2012 z dne 4.7.2012).

7. Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praski stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.

8. Sodišče prve stopnje ni vezano na pravno stališče pritožbenega sodišča. Vezano pa je na navodila, ki jih v razveljavitvenem sklepu sodišču prve stopnje naloži pritožbeno sodišče. Skladno z določilom prvega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP bi moralo v novem postopku, to je v postopku, ki je tekel pred izdajo izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem razveljavitvenem sklepu. Ker pa v novem postopku sodišče prve stopnje ni raziskovalo dejstev, na katere je pritožbeno sodišče opozorilo v 6. točki prvega razveljavitvenega sklepa Cst 369/2012 (red. št. 118), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep ponovno razveljavilo in zadevo ponovno vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o pravočasnosti prijavljene terjatve na tak način, da bo ugotovilo in obrazložilo fazo stečajnega postopka, v kateri je bila vložena upnikova prijava ločitvene pravice skladno z napotkom iz sklepa Cst 369/2012 z dne 8.11.2012 (red. št. 106), katerega je sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o pravočasnosti upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice prezrlo, s tem pa pritožbenemu sodišču onemogočilo eventualno drugačno odločitev.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 51/2000
• VSL sklep III Cpg 90/2000
• VSL sklep Cst 103/2013