VSL sklep Cst 9/2013

Jedro

Pri določitvi preizkusnega obdobja se upoštevajo samo dolžnikove osebne okoliščine. Zato je za določitev preizkusnega obdobja povsem nepomembno, kakšno preizkusno obdobje je bilo določeno osebi, ki je bila obsojena za ista kazniva dejanja, pri katerih je bil udeležen in obsojen tudi stečajni dolžnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno dobo petih let.

2. Zoper 2. točko navedenega sklepa se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je prosil za čim krajšo preizkusno dobo, saj je povod za insolventnost začel že novembra 2000. Večina stroškov je nastajala ob vsej blokadi zaradi odvetnikov, na robu je živel že 13 let, večino časa brezposeln. Če bi dobil zaposlitev, kar je že težko, bi samo obresti dolga pojedle vso razliko med zajamčeno in povprečno plačo. Določeno preizkusno obdobje podaljšuje dolžnikovo ogroženost, saj ima ovire pri pridobitvi službe, ustanovitvi s.p. ali podjetja. Dolžnik je res sam, vendar je to zaradi take situacije, z zajamčeno plačo, brez avtomobila, le z začasnim prebivališčem, si nikoli ne bo mogel ustvariti družine. Prizadeval si bo poplačati dolg čim preje; če bo preizkusna doba trajala tako dolgo, bo delal le za obresti, namesto da čim prej začne vračati glavnico. Ker ima le 11 let delovne dobe z minimalno plačo, bo njegovo življenje ogroženo praktično do konca življenja. Dolžnik B. d.o.o. bi se sam strinjal s skrajšano preizkusno dobo plačila, zakaj se torej ne bi sodišče, kjer pa plačuje kazen iz naslova vzpostavitve obveznosti za podjetje, ki naj bi dobilo premoženjsko korist (ne dolžnik). Dejanskega oškodovanca iz tega naslova ni. Zakaj bi torej (za akcesorno dejanje) moral imeti večje posledice kot pa soobtoženi, ki ima bistveno višje kapacitete, je doktor, ima boljše povezave, za še večje obveznosti pa mu je sodišče določilo preizkusno obdobje 4 leta. Določi naj se preizkusna doba 3 let.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost (4. odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Preizkusno obdobje se določi v trajanju od dveh do petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (5. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Po poteku preizkusnega obdobja, če ni ovir za odpust obveznosti ali ni bilo ugodeno morebitnemu ugovoru zoper odpust obveznosti, sodišče izda sklep o odpustu obveznosti (407. člen ZFPPIPP), ki učinkuje za vse terjatve upnikov, razen za prednostne terjatve (408. člen ZFPPIPP). S tem preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo teh terjatev v delu, v katerem niso bile že plačane (409. člen ZFPPIPP). Iz navedenih določil je razvidno, da ne gre za nikakršno kazen, temveč gre za pravno dobroto, ki je je stečajni dolžnik deležen, če izpolni določene pogoje in če ne obstajajo določene ovire, ki jih določa 399. člen ZFPPIPP. Pri določitvi preizkusnega obdobja pa se upoštevajo samo njegove osebne okoliščine. Zato je za določitev preizkusnega obdobja povsem nepomembno, kakšno preizkusno obdobje je bilo določeno osebi, ki je bila obsojena za ista kazniva dejanja, pri katerih je bil udeležen in obsojen tudi stečajni dolžnik.

5. Že sodišče je svojo odločitev oprlo na dolžnikove navedbe glede njegovih okoliščin: star je 44 let, ni zaposlen, je zdrav in delazmožen, pri tem pa ni dolžen nikogar preživljati. Tudi sam je navedel, da so se dolgovi začeli nabirati zaradi kazenskega postopka; pomembno je tudi, da je bil zaradi kaznivega dejanja tudi obsojen. Iz listin, ki jih je sam predložil, pa nedvomno izhaja, da niso stroški kazenskega postopka tisti, ki znašajo 91.000,00 EUR. Stroški namreč znašajo le 25.212,97 EUR, nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist pa 43.767,44 EUR in denarna kazen 20.000,00 EUR, kar tudi pomembno vpliva na določitev preizkusnega obdobja. Na dolgotrajnost kazenskega postopka oziroma kot dolžnik sam navaja, da je „živel na robu že trinajst let“, je pomembno vplival prav stečajni dolžnik sam, kar je splošno znano dejstvo – če bi bil dosegljiv sodišču, bi bil postopek seveda končan že veliko let prej in bi si lahko tudi prej uredil nadaljnje življenje. Te okoliščine zato nikakor ne morejo vplivati na skrajšanje preizkusne dobe oziroma na določitev krajše preizkusne dobe. Pomembni so tudi razlogi za nastanek insolventnosti. Dolžnik je na zapisnik o naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 26.10.2012 sam navedel, da njegovi dolgovi izvirajo iz kazenskega pregona, ki se je začel v letu 2000. Njegovi dolgovi pa so tako posledica kaznivega dejanja, ki ga je storil stečajni dolžnik, ne pa posledica nekih zunanjih okoliščin. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi druge okoliščine, ki so podrobno navedene v izpodbijanem sklepu in na katere se v izogib ponavljanju sklicuje tudi višje sodišče. Tudi po oceni višjega sodišča na podlagi vsega navedenega ni mogoče določiti krajšega preizkusnega obdobja od petih let. Pri tem je nepomembno, ali bi se kateri od upnikov strinjal s krajšim preizkusnim obdobjem. Tek preizkusnega obdobja pa ni nobena ovira, da si stečajni dolžnik ne bi prizadeval tako zaposliti kot tudi vsaj delno poplačati dolgov, še posebej ob njegovem zatrjevanju, da želi dolgove poplačati. Opozoriti pa velja, da je treba v stečajnem postopku sorazmerno poplačevati vse upnike naenkrat in ne zgolj nekatere od njih. Glede poplačila zamudnih obresti ali glavnice pa velja dolžnika opozoriti še na določilo 288. člena Obligacijskega zakonika, po katerem se v primeru, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Zato njegove navedbe v zvezi s plačilom obresti ali glavnice niso pomembne za odločitev.

6. Pri tem višje sodišče še poudarja, da se ni spuščalo v presojanje, ali kaznivo dejanje, za katero je bil stečajni dolžnik obsojen, morda predstavlja oviro iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, čeprav ni uvrščeno v določila Kazenskega zakonika z naslovom „Kazniva dejanja proti premoženju“ ali „Kazniva dejanja proti gospodarstvu“, saj se je zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti pritožil le stečajni dolžnik.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o določitvi dolžine preizkusnega obdobja je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se določila ZPP uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP) pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 205/2014
• VSL sklep Cst 260/2012
• VSL Sklep Cst 482/2017