<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1119/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1119.2013
Evidenčna številka:VSL0071509
Datum odločbe:24.04.2013
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:predhodna odredba - ustavitev postopka in razveljavitev predhodne odredbe - potek veljavnosti

Jedro

Po izdani predhodni odredbi lahko sodišče o ustavitvi postopka s prehodno odredbo in razveljavitvi opravljenih dejanj, razen v primeru po 2. odstavku 264. členu ZIZ, odloča le na predlog dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 451,68 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bila izdana 15. 4. 2010 in razveljavilo opravljena dejanja. Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani je odredilo tudi izbris predznambe zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke, ki so naštete v izreku.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa in zahteva povračilo pritožbenih stroškov. Opozarja, da sodišče v sklepu za odločitev ni navedlo pravne podlage. V tej zadevi sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, izdani pa sta bili tudi sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi. Tožeča stranka je nato pravočasno vložila predlog za izvršbo in prejela sklep o izvršbi. Iz poravnave jasno izhaja namen strank, da tožeča stranka vloži predlog za izvršbo za pripoznan del terjatve in pridobi hipoteko v vrstnem redu predzaznamovane terjatve. Sodišče ni imelo razloga, da bi menilo, da predlog za izvršbo ne bo vložen, ustavitve postopka pa ni predlagala niti tožena stranka. Ker je bila predznamba za pripoznani del terjatve opravičena, predhodna odredba še velja. Noben predpis v takšnem primeru ne dopušča razveljavitve odrejenega zavarovanja. V kolikor tožeča stranka ne bi vložila predloga za izvršbo, pa bi zavarovanje prenehalo veljati s potekom 8 dni po nastopu izvršljivosti in sklep o tem ne bi bil potreben, saj ne bi bilo kaj razveljavljati.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog pritožnice v zavarovanje njene denarne terjatve po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 3398/2010 z dne 18. 1. 2010, in sicer glavnice 35.279,10 EUR s pripadki, odredilo predznambo zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke. Odločilo je, da takšna predhodna odredba velja še osmi dan po nastopu pogojev za izvršbo. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila v zvezi s tako zavarovano terjatvijo nato 12. 10. 2012 izdana sodba na podlagi pripoznave (za del glavnice v višini 17.639,55 EUR s pp in sodba na podlagi odpovedi (za preostali del glavnice v višini 17.639,55 EUR s pp in izvršilne stroške). Pravdni stranki sta glede izvršilnega postopka, ki naj bi sledil in njunih dejanj v tem postopku, istega dne sklenili tudi sodno poravnavo. Kot izhaja iz pritožbi priloženega predloga za izvršbo, je tožeča stranka v nadaljevanju, v roku, ki je bil določen v sklepu o predhodni odredbi, za pripoznani del terjatve predlagala izvršbo s predlogom za njeno zaznambo in vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predzaznamovane zastavne pravice. Izvršilno sodišče je predlogu sledilo, zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predzaznamovane zastavne pravice pa je nato dovolilo tudi zemljiškoknjižno sodišče s tem, da ni odredilo izbrisa predznambe, ki je bila s to vknjižbo opravičena. Po izdaji obeh sodb in sklenitvi poravnave pravdno sodišče predloga tožene stranke za ustavitev postopka zavarovanja ni prejelo.

6. Glede na takšen potek postopka pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče za odločitev, ki jo je sprejelo, ni imelo zakonske podlage.

7. Kdaj in pod kakšnimi pogoji sodišče ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, urejata 264. in 265. člen ZIZ. Tako sodišče to stori na dolžnikov predlog: - če slednji pri sodišču položi zavarovano terjatev z obrestmi in stroški (1. točka 1. odstavka 364. člena); - če izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka 1. odstavka 364. člena); - v primeru, če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (3. točka 1. odstavka 364. člena); - in v primeru če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, pa upnik ne predlaga izvršbe v 15 dneh, odkar so ti pogoji nastopili (265. člen). Po uradni dolžnosti pa je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (2. odstavek 264. člena ZIZ v zvezi z 3. odstavkom 263. člena ZIZ).

8. Sodišče je, kot je bilo ugotovljeno, in na kar pritožba izrecno opozarja, odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev, kot je mogoče razumeti razloge, utemeljilo zgolj z iztekom časa za katerega je bila predhodna odredba izdana. Celo nasprotno: glede na to, da je bila veljavnost predhodne odredbe omejena na iztek 8-dnevnega roka po nastopu pogojev za izvršbo, že po logiki stvari ta razlog ne more priti v poštev. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev.

9. Glede na opisan potek postopka in izdano sodbo na podlagi odpovedi, bi bila v konkretnem primeru sicer lahko utemeljena ustavitev postopka s predhodno odredbo in razveljavitev opravljenih dejanj v delu, ki se nanaša na del zahtevka, ki je bil s sodbo na podlagi odpovedi pravnomočno zavrnjen (3. točka 364. člena ZIZ). Vendar pa o ustavitvi na tej podlagi brez predloga dolžnika ni mogoče odločati (1).

10. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da podlage za izdajo takšnega sklepa ne dajejo niti določila Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki se nanašajo na predznambe oziroma predznambo pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe (primerjaj 51. člen, 3. odstavek 52.člena, 2. odstavek 55. člena, 57.člen in 59. člen ZZK-1) in njen izbris (2).

11. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo, upoštevajoč pri tem 358. člen ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ, pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev v celoti razveljavilo.

12. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, je upravičen tudi do povračila pritožbenih stroškov (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Pritožbeno sodišče mu je priznalo za sestavo pritožbe 353,40 EUR (tar. št. 3468), materialne stroške v višini 20 EUR, strošek takse v višini 33 EUR ter 20% DDV, skupaj 451,68 EUR. Te stroške je naložilo v plačilo toženi stranki v roku 15 dni. V kolikor bi pri plačilu prišlo do zamude, bo slednja dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) V kolikor bi dolžnik takšen predlog dal in bi sodišče postopek s predhodno odredbo v tem delu ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, bi se tudi v zemljiški knjigi izbris predznambe opravil na predlog in ne po uradni dolžnosti (primerjaj 2. odstavek 57. člena ZZK-1).

(2) Glede na to, da je tožeča stranka pravočasno (delno) opravičila predznambo zastavne pravice in je zemljiška knjiga vknjižbo hipoteke (kot posledico zaznambe izvršbe) tudi dovolila v vrstnem redu predzaznamovane pravice, bi izbris predznambe (v delu, ki je bil opravičen) morala po uradni dolžnosti, torej brez dodatnega sklepa pravdnega sodišča, opraviti zemljiška knjiga (primerjaj 2. odstavek 55. člena ZZK-1). Glede izbrisa predznambe v delu, ki ni bil opravičen, glej opombo 1.


Zveza:

ZIZ člen 263, 264.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0NzE2