VSL sklep PRp 281/2013

Jedro

Pravno sredstvo zoper sklep sodišča o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe ni dovoljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilka je dolžna plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom ZSV 2690/2008 z dne 1. 2. 2013 je Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se kot nedovoljena zavrže pritožba, ki jo je storilka vložila proti odločitvi istega sodišča ZSV 2690/2008 z dne 2. 10. 2012. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče tako odločilo, ker pritožba po drugem odstavku 171.b člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni dovoljena.

V pravočasni pritožbi storilka zatrjuje, da je pritožba dovoljena in zahteva še razveljavitev sklepa izdanega pod isto opravilno številko z dne 2. 10. 2012 z utemeljitvijo, da je prekršek absolutno zastaral 28. 4. 2012. Vsebinsko uveljavlja, da je pritožba dovoljena po drugem odstavku 150. člena ZP-1, poleg tega pa uveljavlja absolutno zastaranje in meni, da sodišče ne razume zastaranja kljub odločbi Ustavnega sodišča Up 371/03-16 z dne 16. 6. 2005. V nadaljevanju navaja, da prvostopno sodišče ni sposobno razumeti tudi tega, da o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami od 143. do 146. člena tega zakona.

Višje sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom ZSV 2690/2008 z dne 2. 10. 2012 odločilo, da se kot nedovoljen zavrže storilkin predlog za odpravo pravnomočne sodbe sodišča in je tudi (pravilno) navedlo, da zoper ta sklep glede na drugi odstavek 171.b člena ZP-1 ni pravnega sredstva. Pritožnica se sklicuje na določilo prvega odstavka 150. člena ZP-1, ki pa določa, da se „zoper sodbo o prekršku lahko vloži pritožba na višje sodišče“, medtem ko v storilkinem primeru ne gre za sodbo, temveč za odločitev v zvezi z njenim predlogom za odpravo pravnomočne sodbe sodišča. Postopek za odpravo ali spremembo odločbe pa določa 171.b člen ZP-1, ki v drugem odstavku izrecno navaja, da sodišče o predlogu odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva. Ker je storilka kljub temu, da je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno pisalo, da pravno sredstvo ni dovoljeno, le-tega vložila, je prvostopno sodišče pravilno in zakonito z izpodbijanim sklepom njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Ob ugotovitvi, da je zadeva ZSV 2690/2008 pravnomočna in v pravnomočno odločitev ni več mogoče posegati, so tudi neutemeljena pritožbena uveljavljanja storilke, da je pregon v navedeni zadevi 28. 4. 2012 zastaral.

Ker je višje sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija in tudi ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene.

Na podlagi določil 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče storilki naložilo obveznost plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela. Ker še ni v veljavi novela ZP-1H, bo storilki sodna taksa odmerjena po ustaljenem postopku in skladno z določili Zakona o sodnih taksah.

Datum zadnje spremembe:

11.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 78/2014
• VSRS Sodba IV Ips 4/2018
• VSRS Sodba IV Ips 13/2019