VSL sklep EPVDp 186/2012

Jedro

Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 2. 3. 2012, ker je kot voznik motornega vozila B kategorije dosegel osemnajst kazenskih točk.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom višjemu sodišču, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi. Uveljavlja, da je prejel sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 512/2012 z globo 1.200,00 eurov in osemnajstimi kazenskimi točkami za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B, vendar je bilo v pravnem pouku med drugim navedeno, da se imetnik vozniškega dovoljenja lahko udeleži zdravstvenega pregleda s svetovanjem in se mu ob predložitvi potrdila o opravljenem zdravstvenem pregledu in svetovanju iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke. Opravil je zdravniški pregled in svetovanje, o čemer prilaga dokazila, zato meni, da je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani neutemeljen.

Pritožba storilca ni utemeljena.

Višje sodišče po pregledu in presoji zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 512/2012 poleg globe izrečenih še osemnajst kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B in klavzula pravnomočnosti na sodbi izkazuje, da je sodba postala 2. 6. 2012 pravnomočna. Tretji odstavek 22. člena ZP-1 pa navaja: „Če voznik v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.“ Glede na navedeno zakonsko določbo in ugotovitev, da je bilo storilcu v postopku pravnomočno izrečenih osemnajst kazenskih točk, je bil torej izpodbijani sklep utemeljeno in zakonito izdan. Če bi storilec podrobneje prebral pravni pouk sodbe bi tudi lahko ugotovil, da pri prekršku, za katerega se izreče osemnajst kazenskih točk, ne zadošča zdravniško spričevalo in potrdilo o udeležbi na edukacijskih delavnicah (kar oboje prilaga pritožbi). Zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu voznik potrebuje, kadar zaprosi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, zato je storilec zdravniško spričevalo moral pridobiti, ko je zaprosil za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja na podlagi določil prvega odstavka 113.b člena Zakona o prekrških (ZP-1). Potrdilo o udeležbi na edukacijskih delavnicah pa je neupoštevno, ker po doseženih osemnajstih kazenskih točkah in obvestilu Ministrstva za pravosodje, pri katerem se vodi evidenca kazenskih točk, sodišče izda po uradni dolžnosti sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa ob prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu Zakona o voznikih (ZVoz), kot je to pravilno poučilo sodišče prve stopnje storilca v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišče določi ustrezen rehabilitacijski program iz 45. člena ZVoz, pri čemer ta program določi na podlagi zdravniškega spričevala in izbira med tremi rehabilitacijskimi programi: edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali program zdravljenja po standardiziranih programih zdravljenja odvisnosti. Gre torej za izbiro sodišča (na podlagi zdravniškega spričevala) in ne za izbiro storilca. V zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče le še pojasnjuje, da se vozniku enkrat v treh letih izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke, ko organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo. Tega programa pa se (tretji odstavek 44. člena ZVoz) lahko udeleži le imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže štiri kazenske točke, pa do dneva, ko opravi program, ne preseže sedemnajst kazenskih točk in če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. V danih okvirih se voznik prostovoljno odloča za program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo; medtem ko prvi in drugi odstavek 44. člena ZVoz določata, kdaj se mora oseba udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo. Glede na zgoraj navedeno storilčevo potrdilo o udeležbi na edukacijskih delavnicah ne more imeti vpliva na izbris kazenskih točk, ker se je za edukacijske delavnice odločil sam, čeprav mu je bilo pravnomočno izrečenih osemnajst kazenskih točk (več kot sedemnajst) in je poleg vsega kazenske točke pridobil zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Dokaj nejasen pravni pouk sodbe pa tudi storilcu ne more dati privilegijev, ki mu po ZVoz ne gredo.

Pri odločanju o pritožbi po določilih četrtega odstavka 202.č člena ZP-1 je višje sodišče ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, zato je po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo storilca kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Storilec pa lahko v skladu s pravnim poukom zaprosi za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Na podlagi določil 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče storilcu naložilo še plačilo sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel. O višini sodne takse bo odločilo sodišče prve stopnje skladno z določili Zakona o sodnih taksah.

Datum zadnje spremembe:

11.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep EPVDp 61/2019
• UPRS Sodba I U 411/2019-12
• VSC sklep EPVDp 118/2016