<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 101/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.101.2013
Evidenčna številka:VSL0066611
Datum odločbe:05.02.2013
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:uklonilni zapor - postopek določitve uklonilnega zapora - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - namen določitve uklonilnega zapora - osebne okoliščine na strani storilca - prisilna izterjava globe

Jedro

Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o določitvi uklonilnega zapora ne izvrši ter se globa prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ustavi in sklep o določitvi uklonilnega zapora izvrši ter je storilec dolžan nastopiti prestajanje uklonilnega zapora prvi naslednji delovni dan po pravnomočnosti sklepa. V obrazložitvi je navedlo, da je storilec po prejemu sklepa o določitvi uklonilnega zapora sodišču predlagal, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter je sodišče predlogu s sklepom z dne 1. 6. 2012 ugodilo in določilo, da se storilcu izrečena globa nadomesti z opravo nalog v splošno korist v okviru dejavnosti izvajalske organizacije v trajanju 312 delovnih ur, pri čemer iz dopisa centra za socialno delo z dne 13. 12. 2012 izhaja, da storilec ni opravil nalog v splošno korist, iz priloženega dopisa izvajalske organizacije pa, da so se s storilcem dogovorili, da prične z opravljanjem del 26. 6. 2012, ko se je zglasil in zaprosil za zamik začetka opravljanja del na 6. 8. 2012, navedenega dne pa ni prišel, prav tako z deli ni pričel.

2. Zoper sklep je storilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da del ni opravil, saj je centru za socialno delo sporočil, da je v istem času delo dobila tudi partnerica, ker pa imata majhnega otroka in nista imela varstva, je moral ostati doma. Prosi, da bi ponovno opravil to delo, saj je sedaj otrok v vrtcu, če pa to ni mogoče, pa za možnost plačila globe v obrokih.

3. Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 168. v zvezi s 159. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ugodilo predlogu storilca, da se izrečena globa nadomesti z opravo nalog v splošno korist, po pravnomočnosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora, ter tako upoštevajoč vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ocenilo, da je njegov predlog utemeljen.

4. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZP-1 se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. Uklonilni zapor traja, dokler globa ni v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe (tretji odstavek 19. člena ZP-1), pač pa se prisilno izterja (prvi odstavek 20. člena ZP-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 202. člena ZP-1) po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. V slovenskem pravnem redu torej uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 85/2011 z dne 17. 4. 2012). V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), pa ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 53/2009 z dne 15. 12. 2009). Glede na izkazano slabo premoženjsko stanje storilca, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je tako pritožbeno sodišče sklenilo, da se uklonilni zapor ne izvrši, ampak globa prisilno izterja, saj bi bila izvršitev uklonilnega zapora v nasprotju z njegovim namenom.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 168. člena v zvezi s 163. členom ZP-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Zveza:

ZP-1 člen 19, 19/1, 19/5, 20, 20/1, 202b, 202b/4, 202c, 202c/1, 202c/3, 202c/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0Mjg2