<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 372/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:PRP.372.2012
Evidenčna številka:VSL0066604
Datum odločbe:19.04.2012
Področje:PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:hitrost vožnje - naselje - označitev - postavljanje prometne signalizacije - obstoj prekrška

Jedro

Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.

Ni se mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak pri prometnem znaku za začetek naselja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil postopek zoper obdolženca zaradi prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavljen. Odločeno je bilo tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo je predlagatelj postopka vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne razlage določila tretjega odstavka 32. člena ZVCP-1. Meni, da je sodišče prve stopnje v preveliki meri sledilo izpovedi obdolženca, da meritev hitrosti ni bila izmerjena v naselju, ker mesto, kjer je bila izmerjena hitrost, ne zadostuje kriterijem Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), ki je veljal v času storitve, saj na kraju, kjer je bila izmerjena hitrost, ni skupine niti vrste stavb. Iz navedenega je razvidno, da je kršitelj prekršek zavestno storil v domačem okolju oziroma kraju neposredno ob kraju prebivališča, kjer ceste pozna. Za določitev naselja je zakonodajalec jasno predvidel, da mora biti mesto začetka naselja označeno s predpisano signalizacijo oziroma prometnim znakom, prav tako konec naselja, kar je v danem primeru tudi ustrezno označeno. Res je diskont ob cesti trenutno zaprt, vendar sta v omenjenem objektu še najmanj dva poslovna prostora in skladišče, prav tako je v neposredni bližini upravna zgradba T. d.d., kjer se predvsem v dopoldanskem času v promet na glavno cesto II. reda pogosto vključujejo različna vozila, tudi tovorna, zaradi česar je postavitev prometne signalizacije za označitev naselja več kot smiselna in s tem opozarja vse udeležence v prometu, da morajo hitrost prilagoditi dani situaciji in ne sme presegati 50 km/h. Vsled tega je zakonodajalec v tretjem odstavku 32. člena ZVCP-1 tudi predpisal, da naselje ni zgolj pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih zgradb, temveč vključuje tudi dele cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. In v danem primeru se s tem odsekom ceste naselje Hrastnik začenja. Na tem delu ceste so pogosti udeleženci cestnega prometa tudi najšibkejši udeleženci, pešci in kolesarji, predvsem stanovalci z naslovov Za Savo, Krnice in Šavna peč. Meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom, kot so omenili, so prometni znaki ustrezno postavljeni in s tem so obveščeni tudi vozniki, ki ceste in Hrastnika ne poznajo. Tudi hitrost, s katero je obdolženec vozil v naselju Hrastnik, kaže na to, da je vozil z veliko hitrostjo, saj je prekoračil hitrost vožnje izven naselja, kjer je omejitev 90 km/h, izmerjena hitrost pa je bila znotraj naselja 93 km/h. Navedena hitrost pa je povsem neprimerna za odsek omenjene ceste 1186, kjer je v celotni dolžini na relaciji Suhadol – Hrastnik cesta polna ožin, kjer je srečanje vozil oteženo in na določenih mestih celo nemogoče, ne da se eden izmed udeležencev srečanja ustavi in počaka. Na tej cestni relaciji beležijo številne prometne nesreče, katerih vzrok so predvsem neprilagojena hitrost, nepravilna srečanja in neustrezna varnostna razdalja. V smeri vožnje kršitelja pa se znotraj naselja poleg že omenjenih poslovnih objektov nahaja tudi križišče glavne ceste s podvozom, ki je zelo nepregledno za voznike, ki se vključujejo na glavno cesto, in skozi katerega se v promet vključujejo vozniki s pozidanega območja naselja Za Savo, kjer je več kot deset stanovanjskih stavb. Višjemu sodišču predlagajo, da v skladu z zakonodajo izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu poleg globe izreče še stranski sankciji kazenskih točk in prepovedi vožnje motornega vozila.

Pritožba je bila vročena obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki je na pritožbo odgovoril. Navaja, da gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče je navedlo vse potrebne razloge, sodba jih ima, kljub temu, da Policijska postaja Hrastnik v pritožbenih izvajanjih navaja vrsto okoliščin, ki niso predmet postopka, teh okoliščin niti vsebinsko ne izkaže, ampak zgolj nekaj zatrjuje. Pritožbeno, kar ni bilo obravnavano in kar ni bilo predmet postopka, je seveda neupoštevno. Kakršnokoli razlogovanje o prometnih in številnih nesrečah na daljši relaciji ni upoštevno. Policijska postaja problematizira s postavljenim prometnim znakom, ne s primerno ali neprimerno omejitvijo. Opisuje svoje videnje postavljenega znaka naselje, ker je potrebna omejitev, ne pa, da je to naselje. Sodišče je na podlagi splošno znanih dejstev ob uporabi materialnega prava odločilo, da obdolženec ni storil prekrška, ker niso izpolnjeni vsi kriteriji naselja. Vse ostalo je nepomembno. Problematiziranje in polemiziranje, da je diskont zaprt, da je obdolženec domačin, z očitanim prekrškom, razen da ni formalnih okoliščin glede definicije naselja, nima učinka. Beleženje policistov o nekih prometnih nesrečah na relaciji Suhadol – Hrastnik, ko je iz fotografij razvidno, kakšno je dejansko stanje, niso pravi pritožbeni razlogi, na take se pritožbeno sodišče tudi ne more opreti, ker take trditve niso bile obravnavane in za to ni potrebe.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZVCP-1 je naselje, v katerem je hitrost omejena v skladu s prvim odstavkom tega člena, pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin. Naselje vključuje tudi dele ceste znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom. Skoraj povsem enako je po uveljavitvi nove prometne zakonodaje urejeno v 34. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), v skladu s katero je naselje pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb.

V skladu s prvim odstavkom 1. člena ZVCP-1 se s tem zakonom urejajo pravila in pogoji za udeležbo v cestnem prometu. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZVCP-1 se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih, razen če je drugače določeno s prometnim znakom, ali če drugače odredi policist ali v skladu s pooblastili občinski redar. Način poteka in vodenja prometa za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo; prometna ureditev obsega med drugim tudi omejitve hitrosti in določitev ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa (87. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1). Enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi, ter upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih ureja ZJC, ki v 38. točki prvega odstavka 14. člena določa, da se izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa zagotavlja s prometno signalizacijo, ki jo sestavljajo tudi prometni znaki, pri čemer postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah predpisuje Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2000, 110/2006, v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu s 14. točko 22. člena Pravilnika znak „naselje“ (III-14) označuje naselje, v katero vodi cesta, in mesto na cesti, od katerega morajo vozniki ravnati v skladu s pravili vožnje v naselju. V skladu s 6. točko prvega odstavka 104. člena Pravilnika se znak III-14 (naselje) postavi na začetku naselja, v katerega vodi cesta. Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest (89. člen Pravilnika).

V obravnavani zadevi je iz zapisnika o meritvah hitrosti razvidno, da se je nadzor v času od 8.00 do 9.00 ure izvajal v naselju na mestu meritve „Z. 9“, pri čemer je bila hitrost obdolženčevega vozila izmerjena na razdalji 144,9 m, oziroma glede na odgovor prekrškovnega organa 60,1 m od table, ki označuje začetek naselja Hrastnik, gledano v smeri njegove vožnje. Sodišče prve stopnje je glede na lastno poznavanje navedenega odseka regionalne ceste, kot je razviden tudi iz petih fotografij, ki jih je v spis vložil obdolženec, ocenilo, da v konkretnem primeru ne gre za del ceste, ki izpolnjuje kriterije za naselje iz tretjega odstavka 32. člena ZVCP-1 oziroma del ceste znotraj pozidanega območja, ob katerem ni stanovanjskih stavb, pri čemer pa se ni opredelilo tudi do vprašanja zagotavljanja varnega izvajanja prometnih pravil oziroma varnosti prometa, ki morata biti zagotovljena s postavljeno prometno signalizacijo, kot to utemeljeno uveljavlja pritožnik, saj se tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak tudi po stališču pritožbenega sodišča pri prometnem znaku za začetek naselja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje naj v dopolnjenem dokaznem postopku opisano pomanjkljivost odpravi ter po potrebi z zaslišanjem policistov oziroma izvedbo drugih dokazov ugotovi vse za presojo vprašanja, ali je obdolženec storil obravnavani prekršek, odločujoče okoliščine, nato pa o zadevi na novo odloči.


Zveza:

ZVCP-1 člen 32, 32/3.
ZJC člen 14, 14/1, 14/1-44.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0Mjc5