<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 394/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.394.2012
Evidenčna številka:VSL0076454
Datum odločbe:23.01.2013
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka - odvisnost zastavne pravice od zavarovane terjatve

Jedro

Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka), imenovalo za upravitelja J. F. (2. točka izreka) ter ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge iz pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike R. d.o.o. (3. točka izreka).

2. Zoper sklep sta vložila (po vsebini enaki) pritožbi družba in družbenik P. J. Pritožbo družbe je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom z dne 23.1.2013 sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Zato je v nadaljevanju obravnavalo le pritožbo družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 2.10.2012. Pritožnik uveljavlja pritožbene razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter absolutne bistvene kršitve pravil postopka. Meni, da upnik ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ker do pravne osebe, nad katero je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek, upnik nima nobene terjatve. Sodišču prve stopnje nadalje očita, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov ter da se do ugovora, ki ga je podal dolžnik zoper upnikov predlog, v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi in upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrže, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, v vsakem primeru pa naj v plačilo upniku naloži vse pritožbene stroške družbenika dolžnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Družbenik stečajnega dolžnika lahko vloži pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega primera, če sodišče izda sklep na upnikov predlog (2. odstavek 242. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru je predlagal začetek stečajnega postopka upnik, zato je družbenikovo pritožbo zoper sklep pritožbeno sodišče obravnavalo kot dopustno.

5. V obravnavanem primeru za pritožnika ni sporno, da je dolžnik upnikov realni dolžnik. Dolžnik na podlagi zastavne pogodbe s svojim nepremičnim premoženjem kot zastavitelj jamči upniku za denarno terjatev upnika do družbe S. storitve d.o.o. - v stečaju. Posledica načela akcesornosti (odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve) je, da se zastavna pravica lahko unovči le po zapadlosti zavarovane terjatve. Zastavitelj se lahko proti zastavnemu upniku sklicuje tako na ugovore, ki zadevajo zastavno pravico, kot na ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. To je pomembno ravno v primerih, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve (primerjaj dr. Matjaž Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 38).

6. Predlog za začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka prvega odstavka 231. člena ZFPPIPP). Zastavni upnik ima do dolžnika terjatev na podlagi zastavne pogodbe, zato stališče pritožnika, da nima do zastavnega dolžnika nobene terjatve, ni pravilno. Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve pa mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.

7. Dolžnik proti upniku (kot zastavitelj) ni uveljavljal ugovorov, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Upniku je priznal, da so izpolnjeni pogoji, da prične z unovčevanjem svoje zastavne pravice na njegovem zastavljenem premoženju. Pravilno je stališče upnika, da če so izpolnjeni pogoji za začetek izvršilnega postopka zoper zastavnega dolžnika, zaradi tega še niso podane ovire za začetek stečajnega postopka, ob dodatno izpolnjenem pogoju (splošne) insolventnosti zastavnega dolžnika. Zato družbenik neutemeljeno graja oceno sodišča prve stopnje, da je zastavni upnik upravičen predlagatelj stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika.

8. Materialnopravno zmotno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je šteti, da dolžnik upnikove terjatve ni sposoben plačati. Če nastopa dolžnik kot zastavitelj za tuj dolg, jamči upniku le s predmetom zastavne pravice. Pravilno je stališče pritožnika, da ima v primeru, ko zastavitelj ni hkrati tudi dolžnik zavarovane terjatve, upnik pravico do poplačila zavarovane terjatve le iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenega premoženja. Po drugi strani pa zastavnemu upniku ni mogoče odreči možnosti, da svojo pravico uveljavlja v stečajnem postopku kot ločitveno pravico, če je dolžnik insolventen. Zastavna pravica je kot stvarna pravica absolutna, kar pomeni, da morajo vsi drugi zastaviteljevi upniki spoštovati prednostno poplačilno pravico zastavnega upnika iz zastavljenega premoženja.

9. Upnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka opisal dejstva in okoliščine o insolventnosti dolžnika (1. odstavek 232. člena ZFPPIPP). Pri tem se je skliceval na dolžnikovo bilanco stanja za poslovno leto 2011. Dolžnik tem dejstvom in okoliščinam z ugovorom ni konkretno oporekal. V skladu z določbo 2. odstavka 235. člena ZFPPIPP ima namreč dolžnik možnost, da ugovarja in dokaže, da ni insolventen, v konkretnem primeru torej, da njegovo drugo premoženje zadošča za poplačilo obveznosti, ki so po trditvah predlagatelja znašale po podatkih za leto 2011 do drugih upnikov 138.894 EUR. S katerim drugim svojim premoženjem bi lahko poplačal terjatve upnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Iz zapisnika o obravnavanju dolžnikovega ugovora z dne 27.9.2012 izhaja, da je prokurist P. J. izjavil, da v bistvu ima dolžnik samo nepremičnino, ne pa drugega premoženja. Katere dokaze v zvezi z vprašanjem, ali je dolžnik insolventen, naj bi predlagala v ugovoru družba, pa jih naj sodišče prve stopnje ne bi izvedlo, pritožnik v pritožbi ne pove. Zato so neutemeljeni in pavšalni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da ni izvajalo dokazov glede insolventnosti dolžnika. Sicer pa tudi družbenik v pritožbi ne navede nobenih relevantnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je vrednost družbinega premoženja večja od vsote vseh njegovih obveznosti. Ker so obveznosti dolžnika do predlagatelja stečajnega postopka sicer lahko le enake vrednosti zastavljenih nepremičnin (v tem delu se pritožbeno sodišče s stališčem pritožnika strinja), bi moral dolžnik, da bi se uspešno ubranil stečaju še trditi in dokazati, da je vrednost drugega njegovega premoženja in katerega, višja od njegovih obveznosti do drugih njegovih upnikov. Ker pa trditev in dokazov v to smer ni podal, družbenik neuspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa dejansko ni izrecno navedlo, da je podana prezadolženost dolžnika po 1. točki 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP, vendar po oceni pritožbenega sodišča opustitev pravilne kvalifikacije razloga insolventnosti dolžnika ne narekuje razveljavitve izpodbijanega sklepa, saj jo je lahko pritožbeno sodišče samo odpravilo.

10. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo in zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 235, 235/2, 242/2.
ZIZ člen 20, 20a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0MjMw