<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 110/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.110.2012
Evidenčna številka:VSL0059889
Datum odločbe:11.02.2013
Senat, sodnik posameznik:
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:kriva izpovedba prič - pravnomočna obsodilna sodba - obnova postopka

Jedro

Toženec, ki se smiselno sklicuje na krivo izpovedbo prič, ne trdi, še manj pa dokazuje, da razpolaga s pravnomočno obsodilno sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo predlog toženca za obnovo postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo presojo in odločitev. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je le-to sprejelo v okviru odločanju o predlogu za obnovo postopka v t. i. predhodnem postopku. Postopalo je v nasprotju z določili ZPP, ker je že v fazi predhodnega postopka predlog za obnovo vročalo nasprotni stranki. Mimo določil ZPP je predlog očitno presojalo tudi vsebinsko, v smislu konkretnega obstoja uveljavljanega obnovitvenega razloga, čeprav bi moralo preizkušati le, ali je predlog abstraktno utemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi sicer napačna. Za nova dejstva in okoliščine je brez svoje krivde zvedela šele ob zaslišanju istih oseb o istem historičnem dogodku na naroku 12. 6. 2008 tekom drugega pravdnega postopka – zadeve P 256/2005, pri čemer gre za dejstvo oz. okoliščine, ki bi, v kolikor bi bile znane, že v konkretnem postopku pripeljale drugačne, za toženca ugodnejše odločbe. Nove okoliščine oziroma dejstva, o katerih so zaslišane osebe izpovedovale na naroku 12. 6. 2008, so očitno nastale in obstajale že v času pred pravnomočnostjo predmetnega postopka, toženec pa je zanje brez svoje krivde izvedel šele po njeni pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje je nepravilno presojalo trenutek, ko je toženec izvedel za nova dejstva in okoliščine, kot tisti trenutek, ko naj bi ta dejstva in okoliščine nastale. S tem trenutkom pa je toženec zvedel za očitno že obstoječa nova dejstva in okoliščine (kako je pri tožeči stranki dejansko potekalo izdajanje blagajniških prejemkov, kako sprejemanje gotovine in posledično, kako opravljanje knjižb v blagajniško knjigo), o čemer pa v sklepu ni razlogov. Mnenja je, da je sodišče zmotno spoznalo in prepoznalo razloge iz katerih je vložena obnova, saj ni upoštevalo, da predlog za obnovo temelji na dejstvih in okoliščinah, o katerih so izpovedovale priče na naroku 12. 6. 2008, ki so obstajala že v času pred pravnomočnostjo predmetne zadeve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec v predlogu za obnovo navaja, da je od prič K., Š. in M., na naroku 12. 6. 2008 v zadevi Okrajnega sodišča v Kranju P 256/2005 zvedel za nova dejstva in nove dokaze in uveljavlja, da je podan obnovitveni razlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Navaja in dokazuje (zapisnik z glavne obravnave 12. 6. 2008 v zadevi P 256/2005), da so (iste) priče sicer že bile zaslišane v predmetnem postopku, da pa so v postopku P 256/2005 o okoliščinah, ki so bile za predmetni postopek odločilne, izpovedovale drugače in neskladno. Če bi se njihova (drugačna) izpovedba upoštevala v predmetnem postopku, sodišče na njihovi podlagi v predmetni zadevi ne bi moglo sprejeti take odločitve kot jo je (ocenilo je, da so izpovedbe prič skladne in verodostojne in je v pretežni meri oprlo odločitev nanje).

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da predlog za obnovo ni dovoljen (395. člen ZPP) in ga je na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrglo. Res se v takem primeru predlog ne vroča nasprotni stranki v odgovor (prvi odstavek 398. člena ZPP), vendar pa drugačno postopanje sodišča prve stopnje (predlog za obnovo je vročalo v odgovor nasprotni stranki), ne predstavlja bistvene kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP). Vročitev predloga v odgovor pa tudi ne nudi podlage za zaključek, da je sodišče predlog vsebinsko presojalo, ne da bi ga obravnavalo na naroku (drugi odstavek 398. člena ZPP), kot si očitno zmotno razlaga pritožnik.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo z obrazložitvijo, da ne gre za obnovitveni razlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, ker so „nova dejstva“ nastala po pravnomočnosti predmetne zadeve(1) in ker s trditvami meri na krivo izpovedbo prič, kar je obnovitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, ki se lahko dokazuje le s pravnomočno obsodilno sodbo.

7.Pritrditi je pritožniku, da je sodišče prve stopnje sicer napačno toženčeve trditve o tem, kdaj je za nova dejstva in okoliščine zvedel (ob zaslišanju prič na naroku 12. 6. 2008 v zadevi P 256/2005), upoštevalo kot trenutek nastanka teh dejstev in ne (kot bi bilo pravilno) za presojo pravočasnosti uveljavljanja predloga za obnovo (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), kar pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, na pravilnost odločitve ne vpliva.

8. Navedbe v predlogu (toženec v bistvenem trdi, da so iste priče v dveh postopkih izpovedovale različno), kot je pravilno že ocenilo sodišče prve stopnje, ne nudijo podlage za obravnavo obnovitvenega razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, kot vztraja toženec v pritožbi. Drugačna izpovedba prič o okoliščinah, ki so bile odločilne v predmetnem postopku, v drugem postopku (po že pravnomočno končanem predmetnem postopku), ki jo toženec dokazuje z zapisnikom glavne obravnave 12. 6. 2008 v zadevi P 256/2005, bi kvečjemu kazala na krivo izpovedbo prič v predmetnem postopku, kar je obnovitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Toženec, ki se sicer smiselno sklicuje na krivo izpovedbo prič, čeprav prikazuje, da je od njih zvedel za nova dejstva in okoliščine, ne trdi, še manj pa dokazuje, da razpolaga s pravnomočno obsodilno sodbo. Ker se obstoj obnovitvenega razloga po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP (kriva izpovedba) lahko dokazuje le s pravnomočno sodbo v kazenskem postopku (4. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Posledično ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče glede zatrjevanih „novih dejstev in okoliščin“ (kako je potekalo izdajanje blagajniških prejemkov, sprejemanje gotovine in opravljanje knjižb v blagajniško knjigo), nima razlogov.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in ker tudi ni razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženec s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

----------------------

(1) Predmetni postopek je bil končan 5. 9. 2007 (sodba Okrajnega sodišča v Kranju P 390/2004 z dne 13. 9. 2006 je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 7477/2006 z dne 5. 9. 2007), toženec pa je za „nova dejstva in okoliščine“ zvedel na naroku 12. 6. 2008 v zadevi Okrajnega sodišča v Kranju P 256/2005.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394/5, 394/10, 398

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUzNTYx