VSL sklep EPVDp 16/2010

Jedro

Kazenske točke v cestnem prometu se izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ne šele z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, in le, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma če v roku iz 3. odstavka 22. člena ZP-1 ni bila izdana odločba.

Glede na določbo 1. odstavka 202.a člena ZP-1 gre pri navedbi številke vozniškega dovoljenja in upravne enote, ki ga je izdala, za nepotreben podatek, zato niso potrebne niti poizvedbe niti morebitna sprememba izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o prenehanju veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje dne 6. 3. 2008.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje 6. 3. 2008, ker je v obdobju od 23. 10. 2007 do 10. 11. 2009 kot voznik motornih vozil B kategorije dosegel osemnajst kazenskih točk.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec, ker sklep temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in je v sklepu napačno uporabljen materialni zakon. Ni imetnik vozniškega dovoljenja, ki bi ga izdala navedena upravna enota in predlaga poizvedbe na upravni enoti, poleg tega pa se sklicuje na 3. točko 22. člena ZP-1, ki je po njegovem mnenju jasna in bi jo moralo sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je med obema odločbama, s katerima so bile izrečene kazenske točke, preteklo več kot dve leti glede na njuno pravnomočnost, tako da sodišče predzadnje odločbe (ki je postala pravnomočna 23. 10. 2007) ne bi smelo upoštevati. Izrecno uveljavlja zastaranje izvršitve sankcije v skladu s 3. točko 22. člena ZP-1.

Pritožba storilca ni utemeljena.

Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni prišlo do v pritožbi uveljavljanega zastaranja izvršitve sankcij. Po določilih petega odstavka 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se stranska sankcija kazenske točke v cestnem prometu izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) in 138. člen ZIKS določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izvršijo z vpisom v evidenco kazenskih točk in ne šele z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako neupoštevne so pritožbene navedbe, da je med pravnomočnostjo obeh odločb poteklo več kot dve leti, ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 navaja, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po podatkih izpisa iz evidence kazenskih točk in klavzul pravnomočnosti na odločbah pa je zadnja odločba, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke in s katero je presegel mejo osemnajst kazenskih točk, postala pravnomočna 10. 11. 2009 ter je tako do izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo le dober mesec dni. V zvezi s tem višje sodišče ugotavlja in pojasnjuje, da tudi ni moglo priti do morebitnega izbrisa ene kazenske točke, pridobljene s pravnomočnim plačilnim nalogom, ker se po določilih četrtega odstavka 207. člena ZP-1 kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene (in bi to v storilčevem primeru nastopilo 23. 10. 2010) in le, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ni bila izdana odločba ter je v obravnavanem primeru bil izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritožbene navedbe, ki zadevajo zastaranje, so tako neupoštevne, odločitev sodišča prve stopnje, da je storilec z dvema pravnomočnima odločbama v časovnem obdobju krajšem od treh let (potrebno je gledati datume pravnomočnosti – kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje) dosegel osemnajst kazenskih točk, čemur pritožnik niti ne oporeka, pa je pravilna in skladna s spisovnim gradivom. Po določbi prvega odstavka 202.a člena ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Tem zahtevam je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zadostilo, ko je po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje – Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij (kazenska evidenca) kot organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, izdalo izpodbijani sklep in je skladno določilom tretjega odstavka 22. člena ZP-1 tudi navedlo, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Glede na citirano določbo prvega odstavka 202.a člena ZP-1 gre pri navedbi številke vozniškega dovoljenja in navedbi upravne enote, ki ga je izdala, za nepotreben podatek, zato niso potrebne niti poizvedbe niti ni potrebna morebitna sprememba izpodbijanega sklepa (v primeru, da bi sodišče ugotovilo, da storilčevo vozniško dovoljenje navedene številke ni bilo izdano pri navedeni upravni enoti). V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilec ne izkaže, kdo je izdal njegovo vozniško dovoljenje, medtem ko je v izpisu iz evidence kazenskih točk zgolj navedba številke upravne enote ter je podatek, naj bi bila to navedena upravna enota, naveden v plačilnem nalogu.

Višje sodišče je tako pri odločanju o pritožbi storilca na podlagi četrtega odstavka 202.a člena ZP-1 ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep storilcu utemeljeno in zakonito izdan, zato je pritožbo storilca po določilih tretjega odstavka 163. člena v povezavi s 168. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče po določilih 147. člena ZP-1 v povezavi z Zakonom o sodnih taksah naložilo še plačilo stroškov pritožbenega postopka v obliki sodne takse, ki jo bo storilcu odmerilo ob upoštevanju določil o posebnih taksah v postopku o prekršku sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 152/2010
• VSL sklep EPVDp 72/2010
• VSL sklep EPVDp 126/2010