<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep EPVDp 202/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2009:EPVDP.202.2009
Evidenčna številka:VSL0066549
Datum odločbe:16.07.2009
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja

Jedro

Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo sodišča skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ker je iz izpisa AJPES razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, katerega po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za kategorije BE, C, CE in G, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila kategorije B, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila kategorij C, CE in G, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil kategorije B, ni ugodilo pritožbi, naj se ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorijo BE.

ZP-1 v 1. odstavku 202.a člena določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatke o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil seznanjen tudi z datumi storitve prekrškov.

Izrek

Pritožbi zagovornice storilca se delno ugodi in se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremeni tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za C, CE in G kategorijo ne izreče.

Obrazložitev

:

Z uvodoma navedenim sklepom je bilo storilcu na podlagi 3. in 4. odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s 3. odstavkom 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel v času storitve zadnjega prekrška, ki ga je storil dne 14. 6. 2008, s katerim je presegel 18 kazenskih točk.

Proti navedenemu sklepu se je zagovornica storilca pravočasno pritožila in navedla, da se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklep ne more preizkusiti. Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bistveno, kdaj so posamezni cestnoprometni prekrški storjeni. V obrazložitvi sklepa pa sodišče za nobenega od petih prekrškov ni ugotovilo, kdaj je bil storjen, kar je odločilno za presojo pravilnosti in zakonitosti izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako sodišče ni obrazložilo, s katerim prekrškom naj bi pritožnik 14. 6. 2008 presegel 18 kazenskih točk, čeprav je to pomembno za presojo, ali je sodišče pritožnika predhodno pravilno in pravočasno pozvalo na obvezno dodatno usposabljanje po 189. členu ZVCP-1. Zaradi navedenih pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti, ali je pritožnik v obdobju treh let storil prekrške, s katerimi naj bi dosegel oziroma presegel predpisano število kazenskih točk. S tem je bila pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic in do ustavne pravice do pritožbe. V postopku na prvi stopnji se pritožnik ni mogel izjaviti o odločilnih dejstvih. Za pritožnika je vožnja motornega vozila osnovni poklic, kljub temu v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti nobenih dejstev in predložiti nobenih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko uporabilo peti odstavek 235. člena ZVCP-1. Zaradi kršitve pritožnikove pravice do izjave niso bile uporabljene ustrezne določbe materialnega prava, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno. Takšno ravnanje sodišča pomeni grobo kršitev pritožnikove ustavne pravice do enakega varstva pravic. Pritožnik je avtoprevoznik in se kot samostojni podjetnik ukvarja s cestnim tovornim prometom, selitveno dejavnostjo in gradbeništvom. Pri opravljanju svojega poklica potrebuje kombije, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg (kategorija B), vlečna vozila kategorije B s priklopnim vozilom, pri čemer največja skupna dovoljena masa ne presega 3.500 kg (kategorija BE), tovorna vozila (kategorija C), tovorna vlečna vozila C kategorije s priklopnimi vozili (kategorija CE) in gradbene delovne stroje (kategorija G). Kot je razvidno iz priloženih prometnih dovoljenj je večina teh vozil registrirana na pritožnikovo ime. Glede na to, da je pritožnik skoraj vse kazenske točke, razen ene, pridobil zaradi prekrškov pri vožnji motornih vozil B kategorije, se pritožniku ob upoštevanju njegovega osnovnega poklica in samostojnega opravljanja dejavnosti ne more in ne sme izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij BE, C, CE in G. Kot dokaz prilaga tudi izpisek iz poslovnega registra pri AJPES za subjekt in prometna dovoljenja ter tahograf. Predlaga pa tudi, da se pritožnika zasliši.

Po pregledu spisovnega gradiva in oceni pritožbenih navedb višje sodišče ugotavlja, da odločitev okrajnega sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na pravnomočni odločitvi sodišča in štirih pravnomočnih odločitvah prekrškovnih organov, ki so navedene v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje, s katerimi je storilec v času treh let presegel 18 kazenskih točk, ki so podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tretjem odstavku 22. člena ZP-1 je predpisano, da se vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel oziroma presegel predpisano število kazenskih točk. Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo okrajnega sodišča, ki so navedeni v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s prej navedeno določbo ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje, ki je v obrazložitvi sklepa navedlo vse pravnomočne plačilne naloge in sodbo sodišča prve stopnje, res ni navedlo datumov storitve vseh petih prekrškov, po pregledu izpisa iz evidence kazenskih točk, ki jo vodi Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje, pa višje sodišče ugotavlja, da je storilec prekrške storil v obdobju treh let, in sicer od 19. 7. 2007 do 15. 12. 2008, zaradi česar mu je sodišče utemeljeno, na podlagi določil tretjega odstavka 22. člena ZP-1 in tretjega odstavka 235. člena ZVCP-1, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel na dan storitve zadnjega prekrška, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.

Višje sodišče pa je delno upoštevalo pritožbene navedbe obdolženčeve zagovornice, ki uveljavlja, da se storilcu ne bi smelo izreči prenehanje veljavnosti za kategorije motornih vozil BE, C, CE in G, s katerimi opravlja svoj osnovni poklic avtoprevozništva. Po določbi petega odstavka 235. člena ZVCP-1E se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, če imetnik vozniškega dovoljenja z vozilom te kategorije ne doseže ali preseže tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali če ni storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Iz izpisa iz evidence kazenskih točk, ki jo vodi Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje z dne 18. 2. 2009, je razvidno, da je obdolženi štiri prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke, ki so podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil z motornim vozilom B kategorije in dosegel 18 kazenskih točk, in enega z vožnjo motornega vozila C kategorije, za katerega mu je bila pravnomočno izrečena 1 kazenska točka, in da tudi ni storil nobenega prekrška, za katerega bi bilo v ZVCP-1 predpisanih 18 kazenskih točk. Ker je iz izpisa AJPES - Poslovni register Slovenije z dne 29. 6. 2009 razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in da je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, registriran pa je še za opravljanje zemeljskih pripravljalnih del, fasaderskih in štukaterskih del, oblaganje tal in sten, pleskarska dela, druga zaključna gradbena dela in selitveno dejavnost, kar po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za BE, C, CE in G kategorijo, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila B kategorije, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da mu ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila C, CE in G kategorije, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil B kategorije, višje sodišče ni ugodilo pritožbi zagovornice storilca naj se mu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za BE kategorijo.

Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da storilcu ni bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, ker ni imel pravice do izjave, kar uveljavlja zagovornica storilca v pritožbi, saj ZP-1 ne določa, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izvajati dokazni postopek z zaslišanjem storilca, temveč se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbi prvega odstavka 202.a člena ZP-1, izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, in je predmet presoje v tem postopku le pravilnost seštevka kazenskih točk izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk, ta presoja pa je bila v obravnavanem primeru tudi opravljena, ter je bila pravilna.

Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe zagovornice storilca, da sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče preizkusiti, ker v njem niso navedeni datumi storitve prekrškov, saj ZP-1 v prvem odstavku 202.a člena določa, da morajo biti v obrazložitvi sklepa navedene vse kategorije motornih vozil, vpisane v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatki o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil z datumi storitve prekrškov seznanjen.


Zveza:

ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1.
ZVCP-1 člen 235, 235/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4ODM5