VSL sklep Cst 44/2012

Jedro

Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.

Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o prodaji – dodatni, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se proda enosobno stanovanje v velikosti 44,70 m2, ki se nahaja v kletni etaži večstanovanjske stavbe na naslovu ..., ki je vpisana v zemljiško knjigo kot etažna lastnina z oznako posamezni del št. 7 v stavbi št. ... k.o. ... (ID ...) na javni dražbi, določilo izklicno ceno v višini 43.683,30 EUR in varščino v višini 4.368,33 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica, smiselno pa uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava, ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izda sklep o izročitvi nepremičnine upnici, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica zmotno meni, da prva prodaja nepremičnine ni bila neuspešna, ker je bila ob prvi prodaji pripravljena podpisati pogodbo in vplačati aro, če se odpravijo pravne ovire, zaradi katerih se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. V zemljiški knjigi je namreč na predmetni nepremičnini vknjižena zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica neutemeljeno pogojevala podpis pogodbe z izbrisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve iz zemljiške knjige. Pritrditi je sicer pritožnici, da s plačilom kupnine po prvem odstavku 342. člena ZFPPIPP na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, prenehajo pravice tretjih oseb na tem premoženju, torej tudi pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve. Toda po tretjem odstavku 342. člena ZFPIPP je pravnomočen sklep sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu (ta pa sledi podpisu prodajne pogodbe, soglasju sodišča k prodajni pogodbi in plačilu kupnine), listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1. Po 3. točki drugega odstavka 89. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZZK-1 pa se hkrati z vknjižbo lastninske pravice v korist kupca po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris ne le vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve, pač pa tudi zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve. Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov. Tako se pokaže, da je pritožnica sklenitev prodajne pogodbe neutemeljeno pogojevala s predhodnim izbrisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

5. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi v prodajni pogodbi morala biti kupnina za nepremičnino pobotana s pritožničino terjatvijo, ker ima na navedeni nepremičnini ločitveno pravico. Tudi za razdelitev posebne razdelitvene mase mora po osmem odstavku 371. člena ZFPPIPP upravitelj predložiti načrt prve razdelitve in sicer v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso. Ker se po desetem odstavku 371. člena ZFPPIPP za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo določbe 364. do 367. člena ZFPIPP to pomeni, da je zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase možen ugovor, o prvi razdelitvi sodišče odloči s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba, šele pravnomočen sklep o prvi razdelitvi pa je podlaga za izdelavo končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase in poplačilo ločitvenih upnikov. Celoten postopek razdelitve posebne razdelitvene mase torej pokaže, da je predpostavka za izvedbo tega postopka plačilo kupnine. Pritožnica je torej neutemeljeno podpis prodajne pogodbe pogojevala s pobotom njene terjatve z njeno obveznostjo plačila kupnine.

6. Iz zgoraj obrazloženega torej izhaja, da prva prodaja nepremičnine, ki je tudi predmet sedaj izpodbijanega sklepa, ni bila uspešna in da drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno ugotovilo odločilno dejstvo o neuspešnosti prve prodaje in posledično pravilno uporabilo tretji odstavek 331. člena ZFPPIPP.

7. O pritožničinem predlogu za vrnitev varščine pritožbeno sodišče ni odločalo, ker za to ni pristojno.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 135/2012
• VSL sklep III Cp 1146/2009
• VSK sklep CDn 8000000148/2011