VSL sklep I Cp 1073/2012

Jedro

Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke

Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič SČ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da znaša nujni delež dedičev BČ in AMŽ za vsakega do 1/8. Odločilo je še, da se prekine zapuščinski postopek, dedinjo AMŽ pa napoti na pravdo z zahtevkom, da se S in BČ v dedni delež vštejejo izdatki za njuno šolanje, njo in BČ pa je napotilo še na pravdo z zahtevkom, da se SČ v dedni delež všteje protivrednost zneska 15.000,00 DEM v EUR, ki ga je prejel ob nakupu parcele 445/14 k.o. R.

2. Dedič BČ s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno odločitev v delu, ko sodišče ugotavlja, da njegov nujni delež znaša 1/8. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se mu določi nujni delež do 1/6, ali pa njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je po smrti matere AČ tekom tega zapuščinskega postopka stopil v njen položaj oziroma v njeno pravico do dedovanja po pokojnem zapustniku. Zaradi vstopa v dedovanje tudi po materi je podal zahtevo za nujni delež po zapustniku do 1/6. Nepravilna je odločitev, da nanj ni prešla pravica do uveljavljanja nujnega deleža pokojne AČ, ker ga ta ni zahtevala v roku treh let od razglasitve oporoke. Navedeni rok, ki je zastaralni, je bil prekinjen dne 22.7.2008 z napotitvijo na pravdo, prekinitev pa je trajala vse do sodne poravnave 23.5.2011. Njegova zahteva za uveljavljanje nujnega deleža do 1/6 in zmanjšanju oporočnih razpolaganj je bila zato pravočasna.

3. Dedič SČ je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 41. člena Zakona o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/1976 do Ur. list RS št. 73/2004, v nadaljevanju ZD) se zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt. Roki predpisani v ZD so zastaralni, zato zanje veljajo pravila o zastaranju iz Obligacijskega zakonika (Ur. list št. 83/01, v nadaljevanju OZ). Po določbi 365. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Po ustaljeni sodni praksi pride do pretrganja zastaranja tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke (VSL sklep I Cp 63/94, II Cp 2702/2011, ... ).

6. Tožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve, da njegova mati, sedaj pokojna AČ, nujnega deleža za časa svojega življenja ni uveljavljala. Nasprotno, podala je izjavo, da se strinja z oporoko pokojnega moža in da jo sprejema z vsemi obveznostmi in ugodnostmi, narokov v zapuščinskem postopku pa se ni udeleževala. To pomeni, da glede nje obvelja oporočno dedovanje.

7. Tožba, ki jo je vložila njena sodedinja AMŽ na ugotovitev neveljavnosti oporoke, ni vplivala na tek zastaralnega roka za uveljavljanje pravice do nujnega deleža AČ. Uvedba instituta zastaranja se utemeljuje s pasivnostjo upnika. Dejstvo, da nekdo pravico ima, a ne izkoristi možnosti za njeno realizacijo, opravičuje zastaranje. Pretrganje zastaranja (365. člen OZ) velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Strošek odgovora na pritožbo ni bil potreben strošek, zato ga je udeleženec dolžan kriti sam. Odločitev temelji na določilih prvega odstavka 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 124/2013
• VSL sklep II Cp 549/2016
• Sodba III Ips 50/2004