VSL sklep Cst 84/2011

Jedro

Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.

Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku.

Izrek

I. Pritožbi z dne 08. 03. 2011 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 02. 2011 razveljavi.

II. Pritožbama z dne 12. 01. 2011 in z dne 17. 02. 2011 se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 12. 2010 v zvezi s popravnim sklepom z dne 28. 01. 2011 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 02. 2011 zavrglo pritožbo z dne 12. 01. 2011 zoper sklep o odmeri materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom z dne 21. 12. 2010 in pritožbo z dne 17. 02. 2011 zoper popravni sklep z dne 28. 01. 2011, obe kot nepravilno vloženi (priporočeno po pošti namesto v elektronski obliki).

S sklepom z dne 21. 12. 2010 v zvezi s popravnim sklepom z dne 28. 01. 2011 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvedencu P. d.o.o. odmerijo materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom v višini 26.884,00 EUR, ki povečani za 20 % DDV znašajo 32.212,80 EUR; odmerjeni materialni stroški se izvedencu izplačajo iz založenega predujma, pri čemer je izvedenec zavezanec za plačilo DDV.

2. Predlagatelj je zoper sklep o zavrženju pritožb vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlagal razveljavitev sklepa.

Zoper sklep o odmeri materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom in popravni sklep je predlagatelj prav tako vložil pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbe so utemeljene.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP O ZAVRŽENJU PRITOŽB

4. Pritožnik, ki ga je zastopal odvetnik, je 12. 01. 2011 vložil pritožbo zoper sklep o odmeri materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom z dne 21. 12. 2010, ki mu je bil vročen 28. 12. 2010, dne 17. 02. 2011 pa je vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne 28. 01. 2011, ki mu je bil vročen 15. 02. 2011. Pritožbi je odvetnik vložil priporočeno po pošti namesto v predpisani elektronski obliki. Pritožnik navaja, da ju je potrebno kljub temu vsebinsko obravnavati, saj ga sodišče v pravnem pouku ni poučilo o obveznosti po 123.a členu ZFPPIPP, nasprotno, s sklicevanjem na ZPP in dolžnosti predložitve pooblastila ga je z napačnim pravnim poukom celo zavedlo v zmoto.

5. 123.a člen ZFPPIPP, ki se uporablja za vloge, vložene s strani odvetnika kot pooblaščenca stranke postopka zaradi insolventnosti, po 01. 01. 2011 (prehodna določba – tretji in četrti odstavek 87. člena ZFPPIPP-C), določa, da mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku insolventnosti, pritožbo in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjeni s kvalificiranim potrdilom. Če vloga ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo sodišče zavrže.

6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 98/2010 z dne 03. 12. 2010, Pravilnik e-INS), ki se je začel uporabljati 01. 01. 2011, določa v prvem odstavku 7. člena, da se pravila iz 4. in 6. člena začnejo v e-INS postopkih uporabljati 15. februarja 2011 za upravitelje in 1. maja 2011 za odvetnike in pravobranilce. S tem dnem se tudi za odvetnike prične uporabljati 4. člen Pravilnika e-INS, po katerem uporabniki izvajajo opravila prek portala e-SODSTVO.

7. Vendar pa drugi odstavek 7. člena Pravilnika e-INS določa, da se za vlaganje elektronskih vlog uporabljajo (smiselno tudi za odvetnike) pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 49/2009). Ob uporabi teh pravil pa so po 01. 01. 2011 dolžni tudi odvetniki vlagati vloge v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (vendar še ne preko portala e-SODSTVO, saj to s tem datumom še ni bilo mogoče).

8. Ne glede na navedeno pa ima pritožnik prav, da je v konkretnem primeru treba upoštevati specifične okoliščine, namreč, da je bil sklep o odmeri materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom izdan že pred 01. 01. 2011, sodišče prve stopnje pa je ta sklep moralo ob njegovi izdaji vročati odvetniku, ki je pooblastilo že predhodno vložil v spis, torej pred 01. 01. 2011. Glede na dani pravni pouk rok za vložitev pritožbe teče za osebe, ki se jim sklep vroči, od dneva vročitve, to je v konkretnem primeru 28. 12. 2010, pritožbo je treba vložiti v enem izvodu, odvetnik pa naj bi priložil tudi pooblastilo za zastopanje stranke. Pritrditi je treba pritožniku, da je takšen pravni pouk glede na spremembo sistema vlaganja vlog prav med tekom pritožbenega roka lahko zavajajoč.

9. Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.

10. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Popravni sklep deli usodo sklepa, ki ga popravlja, zato je enako kot o pritožbi zoper sklep o odmeri materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom sodišče druge stopnje odločilo tudi o pritožbi zoper popravni sklep.

O PRITOŽBAH ZOPER SKLEP O ODMERI MATERIALNIH STROŠKOV V ZVEZI Z IZVEDENSKIM DELOM IN POPRAVNI SKLEP

11. Pritožnik pravilno opozarja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Iz izreka tega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo materialne stroške v zvezi z izvedenskim delom, čeprav iz obrazložitve sklepa izhaja, da je izvedenec priglasil dva računa za poročilo in popravek k poročilu, torej uveljavljal pravico do nagrade za izdelano izvedensko mnenje. Na takšno razlago kažeta tudi specifikaciji računov o porabljenih urah po članih revizijske skupine, ki sta v spisu. Razlogi izpodbijanega sklepa so tako nejasni, obstaja pa tudi nasprotje med razlogi sklepa o vsebini računov in med samimi temi računu, na kar upravičeno opozarja pritožnik. Iz izpodbijanega sklepa ni razviden izračun oziroma specifikacija priznanih zneskov.

12. Sodišče prve stopnje je sklep oprlo na določilo 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 7/2002, 75/2003, 72/2005, 71/2007 in 84/2008, v nadaljevanju Pravilnik), ki se skladno s 55. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 88/2010) uporablja za nagrade, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso odmerjene. Sodišče prve stopnje pa je obrazložilo, da je bila zaradi oprave dveh revizij pred uvedbo stečajnega postopka s pomembnimi razlikami v izsledkih potrebna oprava revizije višjega ranga, ki jo lahko opravi le večja revizijska hiša. Zato je bila po založitvi predujma in po prejemu okvirne ponudbe za izvedenca postavljena družba P. d.o.o., s čimer se je strinjal tudi predlagatelj (pritožnik), ki je posledično pristal tudi na takšen obračun izvedenskega dela. V tej luči pa se pokaže kot vprašljiva uporaba navedenega Pravilnika v tej zadevi (primerjaj VSL sklep I Cp 1857/2002).

13. Na podlagi prvega odstavka 244. člena ZPP opravi izvedensko delo izvedenec, ki ga določi sodišče. Izvedensko delo se praviloma zaupa posamezniku in se izvedenec določi med sodnimi izvedenci (prvi in drugi odstavek 245. člena ZPP), izvedensko delo pa se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma zavodu (tretji in četrti odstavek 245. člena ZPP). Na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, ZS) imenuje sodne izvedence minister, pristojen za pravosodje. Ta na podlagi 90. in 91. člena ZS tudi predpiše tarifo za plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnim izvedencem.

14. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje računa, ki ju je predložil izvedenec, preizkusiti tudi v skladu z zgoraj navedenim stališčem in ponovno odločiti o poplačilu izvedenca.

15. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti tudi do predlagateljevih navedb, da pritožniku niti specifikacija računov niti račun za popravek poročila niso bili vročeni, zato jih ne more preizkusiti. Prav tako naj mu ne bi bil vročen popravek poročila sam, zato dvomi, da je bil sploh izdelan. Z opustitvijo vročitve se stranki odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pa ni dopustno. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti tudi te kršitve postopka.

16. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep v zvezi s popravnim sklepom razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določilu 3. točke 365. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2181/2013
• VSC Sodba I Cpg 85/2020
• VSL Sklep I Cpg 518/2019