VSL sklep I Cp 1072/2011

Jedro

Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.

Izrek

I. Pritožba ŠK se zavrne in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pritožba SK se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 12. 2010 (red. št. 46) odločilo, da zavrže pritožbo ŠK zoper sklep naslovnega sodišča opr. št. N 78/2009 z dne 24. 2. 2010, s sklepom z dne 8. 12. 2010 (red. št. 47) pa je zavrglo tudi pritožbo SK zoper isti sklep.

2. Zoper takšni odločitvi vlagata pritožbi SK, sicer nasprotni udeleženec v tem postopku ter ŠK (žena nasprotnega udeleženca, ki v postopku sodeluje na podlagi legitimacije iz 45. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP).

3. ŠK v svoji pritožbi pojasnjuje, da se njen mož SK opravičuje zaradi prekomernega pitja in prosi, da se mu vrne poslovna sposobnost. Sama opaža, da je že dve leti zdrav in ne pije. Oba si želita nazaj v stanovanje, v katerem bosta tudi uredila podstrešek nad oknom. Pojasnjuje, da je sosed, ki je urejal kopalnico, povzročil škodo pri spodnji stranki, to je sosedu Š.. Skrbnico iz centra prosi za ureditev te zadeve. Nadalje predlaga, da bi sama plačevala položnice in živela vsaj 10 let v miru.

4. Nasprotni udeleženec SK vlaga lastnoročno pritožbo v kateri ne navede zoper katero sodno odločbo jo vlaga in ki tudi ni podpisana. Tudi on pojasnjuje okoliščine v zvezi s stanovanjem in željo v njem bivati ter poudarja, da sta oba z ženo zdrava ter željo, da se jima vrne poslovna sposobnost.

5. Pritožba ŠK je neutemeljena, pritožba SK pa nepopolna.

6. Pritožbeno sodišče je oba izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Glede pritožbe S.K.

7. Po 335. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP mora pritožba obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Brez njiju namreč pritožba ni sposobna za vsebinsko obravnavanje in jo sodišče zato brez nadaljnjega zavrže kot nepopolno (primerjaj 3. odst. 343 in 336. člen ZPP). Če pa manjka katera druga od obveznih sestavin, naštetih v 355. členu ZPP, to ni ovira za meritorno odločanje o pritožbi. Tudi če ju pritožba na vsebuje, sodišče zato pritožbe ne bo zavrglo, ampak bo pritožbeno sodišče sodbo oz. sklep preizkusilo v delu, v katerem pritožnik ni uspel in to v mejah uradnega preizkusa.

8. Ker pritožba nasprotnega udeleženca ne vsebuje ne navedbe sklepa zoper katerega se vlaga, niti ni podpisana, jo je pritožbeno sodišče zato, na podlagi že citiranega 1. in 3. odst. 343. člena v zvezi z 336. in 365. členom ZPP ter 37. členom ZNP, zavrglo.

Glede pritožbe ŠK

9. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo, ki jo je sprejelo z obema izpodbijanima sklepoma, sicer zmotno uporabilo 335. in 343. člen ZPP, saj je pritožbi zavrglo kot nepopolni, ker ne vsebujeta pritožbenih razlogov in sta „očitno neutemeljeni“, vendar pa je s tem storilo zgolj relativno kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker pritožnica sklepov v tej smeri ne izpodbija, pritožbeno sodišče zato vanje zaradi te kršitve, ni posegalo.

10. Okoliščine, ki jih pritožnica opisuje v svoji pritožbi, za odločanje v tej pritožbeni zadevi niso pravno relevantne in pritožbenemu sodišču ne dajejo podlage za drugačno odločitev, seveda pa tudi ne za odločitev, ki jo pritožnica želi in se nanaša na spremembo sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti v tej zadevi. Da ne pritožnica in ne njen mož nista prisiljena proti svoji volji (razen, če tudi o tem ni odločilo sodišče v posebnem postopku) bivati v Domu H., kjer sta trenutno nastanjena, pa je pojasnilo že sodišče prve stopnje.

11. Iz navedenih razlogov je bilo zato potrebno pritožbo ŠK na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

12. Pritožbeno sodišče pa ne glede na odločitev, ki jo je sprejelo v zvezi z pritožbama, opozarja, da vsebujeta trditve, da so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta poslovna sposobnost, prenehali. Nasprotni udeleženec sam in tudi preko žene predlaga, da se mu poslovna sposobnost vrne. Sodišče prve stopnje naj zato obe pritožbi obravnava kot predlog za vrnitev poslovne sposobnosti. Pri tem je, glede na vodenje postopka za odvzem poslovne sposobnosti, na mestu tudi opozorilo, da bo moralo prvo sodišče v tem (novem) postopku nasprotnemu udeležencu zagotoviti možnost sodelovanja na način, da bo vročitve opravljalo na naslovu, kjer dejansko biva. Moralo ga bo tudi zaslišati, saj je zaslišanje lahko opuščeno zgolj v primeru, če le-to glede na zdravstveno stanje udeleženca ni mogoče. V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti naj sodišče (glede na to, da bo že po samem zakonu udeleženec le-tega tudi pristojni Center za socialno delo, ki je bil tudi pobudnik postopka za odvzem poslovne sposobnosti in sedaj sam tudi opravlja naloge skrbnika, kar kaže na določeno kolizijo interesov), presodi tudi o tem, ali niso podani pogoji, da nasprotnemu udeležencu (sedaj predlagatelju) v smislu 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih postavi skrbnika za poseben primer, ki bo lahko poskrbel za varstvo njegovih pravic in koristi.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2041/2016
• VSL sklep II Cpg 905/2016
• VDSS Sklep Psp 202/2021