<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 930/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:PRP.930.2010
Evidenčna številka:VSL0066594
Datum odločbe:23.06.2011
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - vštetje opravljenih delovnih ur

Jedro

Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako da naloge v splošno korist ne opravi v celotnem obsegu ur, določenih s sklepom), se globa izterja v celoti.

Prvostopnemu sodišču je prepuščeno, da nadaljuje s postopkom in storilcu določi uklonilni zapor (če ugotovi spremenjene – boljše premoženjske razmere, glede na to, da storilec v zadnji pritožbi navaja, da je zaposlen) ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave globe.

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče sklenilo, da se zavrže predlog storilca za nadomestitev globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče pozvalo center za socialno delo, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela, ki bi ga le-ta opravil namesto plačila globe, vendar storilec nalog ni opravi v celoti, temveč je od naloženih 80 ur opravil 42,5 ur v korist DSO, zato je po tretjem odstavku 202.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) šteti, da je predlog za nadomestitev globe s takim dejanjem umaknil.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil storilec.

Navaja, da se je 19. 4. 2010 javil v klubu mladih in so mu povedali, da je dolžan odrejenih 80 ur dela opraviti v treh mesecih, to je najkasneje do 19. 7. 2010. Za nalogo so mu dali barvanje otroških igral, nato pa se je začelo deževno obdobje in je z delom prenehal po njihovih navodilih, pri čemer so mu rekli, da ga bodo obvestili, ko ga bodo zopet potrebovali. Klica ni dobil in nato si je poiskal delo ter dela vsak dan od ponedeljka do sobote od 7.00 do 17.00 ure. Domneva, da ga niso dobili, ker je tam slab signal, izgubil pa je tudi svoj telefon. Pisnega obvestila, naj se ponovno javi, ni dobil. Prosi, da se mu omogoči opraviti še ostalih 37,5 ur ali pa naj se pri plačilu kazni upošteva že opravljene ure.

Višje sodišče je s sklepom z dne 20. 7. 2010 prekinilo odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ker je v tej in še dveh drugih zadevah vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. Predlagalo je namreč, da Ustavno sodišče RS presodi prav ta določila ZP-1, ker ZP-1 ne določa načina upoštevanja oziroma vštetja že opravljenih ur.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetim z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, v zadevi U-I-166/10-8 na seji 19. maja 2011 odločilo, da sedmi odstavek 19. člena ZP-1 ni v neskladju z Ustavo in se zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti šestega odstavka 19. člena ZP-1 zavrže. V obrazložitvi med drugim navaja, da se z institutom nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ne spreminja pravnomočno izrečena sankcija za storjeni prekršek, temveč se plačilo globe zgolj nadomesti, kajti nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist je le alternativni način izvršitve globe in ne alternativna sankcija. Takšni razlagi pritrjuje tudi sistematična metoda razlage zakona glede na uvrščenost te določbe v zakonu (institut je uvrščen med določbo, ki govori o roku plačila globe, in določbo o prisilni izterjavi globe). Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako da naloge v splošno korist ne opravi v celotnem obsegu ur, določenih s sklepom), se globa izterja v celoti. Določil šestega odstavka 19. člena ZP-1 pa ni presojalo, temveč je zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zavrglo, ker bi se moralo spuščati v dejansko stanje.

Glede na navedeno je višje sodišče nadaljevalo s postopkom odločanja o pritožbi storilca in je ugotovilo, da pritožba storilca ni utemeljena.

Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je storilec predlagal, da se mu plačilo globe v višini 950,00 EUR, izrečene s pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in temu predlogu je sodišče s sklepom z dne 14. 12. 2009 ugodilo. V sklepu je navedlo, da se izrečena globa (z vštetjem pridržanja) 930,00 EUR nadomesti z opravo naloge v trajanju 80 ur v korist kluba mladih, pri čemer bo storilec pričel opravljati naloge na dan, določen v pozivu pristojnega okrajnega sodišča, in če storilec opravi naloge v določenem roku, se uklonilni zapor ne določi in globa ne izterja. V obrazložitvi je pojasnilo še, da rok za opravo nalog ne more biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev. Nato je sodišče 15. 4. 2010 obvestilo storilca, da je dolžan začeti opravljati naloge na dan, kot je bil določen na koordinacijskem sestanku, in sicer dne 19. 4. 2010, ter ga je celo opozorilo, da se je zavezal naloge v celoti v redu opraviti. Iz dopisa centra za socialno delo okrajnemu sodišču 31. 5. 2010 (listovna št. 10) pa je razvidno, da je storilec opravil 42,5 ur dela v splošno korist, čeprav bi jih moral 80, poleg tega je delo opravljal neresno, saj je imel neprimeren odnos do zaposlenih in ni prihajal na delo ob dogovorjeni uri. Čeprav je bil storilec v obvestilu sodišča izrecno obveščen, da mora naloge opraviti v celoti, kot tudi, da bo pristojni center za socialno delo obvestil sodišče, če naloženih nalog ne bo izpolnjeval ali jih bo opravljal malomarno, površno in neredno, storilec očitno vsega tega ni upošteval, kar je imelo za posledico, da ni opravil vseh naloženih 80 ur dela, temveč 42,5 delovnih ur. Delati je začel 19. 4. 2010 in dela bi moral opraviti najkasneje v roku treh mesecev (po šestem odstavku 19. člena ZP-1 rok, v katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev), tako da je rok za opravo nalog iztekel že 19. 7. 2010. Z deli tako ne more več nadaljevati, poleg tega ni zakonske osnove za vštetje že opravljenih ur. Sedmi odstavek 19. člena ZP-1 namreč določa, da se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja le, če storilec opravi določene naloge v celoti. Ker storilec kar 37,5 ur (od naloženih 80) ni opravil, torej ni mogoče šteti, da je naloge v celoti opravil, zaradi česar še vedno ostaja dolžnost plačila globe v višini 930,00 EUR. Prvostopnemu sodišču je tako prepuščeno, da nadaljuje s postopkom in storilcu določi uklonilni zapor (če ugotovi spremenjene – boljše premoženjske razmere glede na to, da storilec v zadnji pritožbi navaja, da je zaposlen) ali nadaljuje s postopkom prisilne izvršitve globe. Sicer pa ima storilec vso možnost, da se tem neprijetnostim izogne tako, da izrečeno globo v višini 930,00 EUR plača.

Ker je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v povezavi s 168. členom ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je dolžan na podlagi določil 147. člena ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki mu jo bo skladno z določili Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje s posebnim plačilnim nalogom.


Zveza:

ZP-1 člen 19, 19/7, 202c.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.10.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU4NzQ5