VSL sklep I Cp 1073/2011

Jedro

Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.

Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

M. L. in J. L. sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trebnjem je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo, da zapuščinsko premoženje, ki ga sestavljajo obveznice Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD), deduje zapustnikov zakoniti dedič J. L. Po ugotovitvah sodišča zapustnik z oporoko s tem premoženjem ni razpolagal, ostali dve zakoniti dedinji, to sta M. I. R. in M. K. C., pa sta se dedovanju odpovedali.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo M. L., sin že pokojnega oporočnega dediča J. L. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko z dne 26. 10. 1991 ni razpolagal tudi z premoženjem, ki je predmet tega zapuščinskega postopka. V oporoki so namreč vse nepremičnine natančno opisane, ni pa utemeljeno pričakovati, da bi zapustnik predvidel vse možne oblike vračanja v postopku denacionalizacije. Iz oporoke je razvidna zapustnikova volja, da vse nepremičnine oziroma vse pravice, ki iz njih izhajajo in so bile v letu 1946 zaplenjene, dedujeta oporočna dediča J. in J. L. ml.

3. Na vloženo pritožbo je odgovoril J. L. in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da listina, na katero se sklicuje pritožnik, ni oporoka. Soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se ta listina tudi sicer ne nanaša na premoženje, ki je bilo predmet dedovanja. Opozarja na določilo 74. in 78. člena ZDen. Ker gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, se opravi nov zapuščinski postopek, v tem zapuščinskem postopku pa se sposobnost dediča za dedovanje presoja po trenutku pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe. Ker je pravni prednik pritožnika, to je J. L., umrl že v decembru leta 1995, torej pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, ne more biti dedič, saj pri oporočnem dedovanju vstopne pravice ni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v to, da listina z dne 26. 10. 1991 predstavlja (veljavno) zapustnikovo oporoko, upoštevajoč pri tem določila Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki se nanašajo na pogoje za veljavnost, nima pomislekov. Tudi vsebinsko (primerjaj predvsem 2. odstavek teksta oporoke) ne more biti dvoma, da je imel zapustnik namen s premoženjem, ki ga je navedel, razpolagati za primer svoje smrti.

6. Pritožnik ima prav tudi v pogledu vprašanja, ali je zapustnik z oporoko razpolagal s premoženjem, ki je predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku, upoštevajoč pri tem 81. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen)(1). V konkretnem primeru je zapustnik z navedbo parc. št. točno opredelil s katerim premoženjem razpolaga. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil del le-teh zapustniku še za časa njegovega življenja vrnjen v naravi (2), del (3) pa po njegovi smrti v obliki obveznic SOD-a in je predmet dedovanja v tem (novem) zapuščinskem postopku. Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem ni razpolagal. Kot je pritožnik pravilno opozoril, upoštevajoč pri tem 81. člen ZDen, ni mogoče zahtevati, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno. Sodišče prve stopnje bi torej pri odločanju o dedovanju obveznic SOD-a, v kolikor se presoja zgolj to vprašanje, moralo upoštevati zapustnikovo oporoko.

7. Odločitev sodišča prve stopnje pa je ne glede na že navedeno, zaradi razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, pravilna.

8. Po 125. členu ZD, ki velja tudi v zapuščinskem postopku, ki se na podlagi 74. člena ZDen na novo izvede v zvezi z denacionaliziranim premoženjem, je lahko dedič samo tisti, ki je ob uvedbi dedovanja živ. Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se torej presoja krog dedičev, pa ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (4). V konkretnem primeru je sklep o dedovanju, ki je bil izdan v prvotnem zapuščinskem postopku po zapustniku, postal pravnomočen 04. 02. 1998, takrat pa oporočni dedič J. L. ni bil več živ, saj je umrl 27. 12. 1995 in zato, glede na že citirani 125. člen ZD, ne more biti dedič. V zakonu sicer ni izrecne določbe za situacijo, kaj se zgodi z dednim deležem, ki bi ga dedoval oporočni dedič, če ne bi umrl pred uvedbo dedovanja, vendar pa v praksi in teoriji ni sporno, da se za ta primer smiselno uporabi določilo 139. člena, ki določa, da delež oporočnega dediča, ki se je dediščini odpovedal, pripade zakonitim dedičem, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega. Ker za oporočno dedovanje torej vstopna pravica ne velja, je delež, ki ga je zapustnik sicer namenil J. L., postal predmet zakonitega dedovanja.

9. Izkaže se torej, da je sodišče prve stopnje pri odločanju, čeprav iz napačnih razlogov, ravnalo pravilno, ko je o dedovanju (deleža oporočnega dediča J. L.) odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi oporoke.

10. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da se v pravilnost odločitve, kdo je zapustnikov zakoniti dedič, ni spuščalo, saj ostali dve zakoniti dedinji, to sta zapustnikovi hčeri, pritožbe zoper sklep nista vložili.

11. Po 174. členu ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Če je bilo kaj skupnih stroškov, sodišče odloči, v katerem razmerju jih stranke trpijo. V konkretnem primeru tako pritožnik, ne glede na uspeh s pritožbo, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Enako velja tudi za stroške, ki so nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da obe stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) 81. člen ZDen določa, da imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči.

(2) Te nepremičnine so bile predmet dedovanja v zapuščinskem postopku, ki ga je sodišče izvedlo po njegovi smrti (D 129/95) in za katerega so v celoti veljala določila ZD.

(3) Gre za parcele 1456/1, 232/2, del parcele 1465/1, del parcele 1469, del parcele 1472/2, del parcele 1472/4, parcelo 1472/3, del parcele 1458, del parcele 1459/1, del parcele 1457/3 in del parcele 1469, vse k.o. K. v., ki so v oporoki izrecno naštete.

(4) Teorija zastopa celo stališče, da je trenutek uvedbe dedovanja trenutek pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj prej predmeta dedovanja, ki je pogoj za uvedbo dedovanja, ni (glej Zupančič Karel, Dedno pravo, 3.spremenjena in dopolnjena izdaja, UL RS, 2009, str. 325).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3256/2012
• VSC sklep Cp 670/2011
• VSL Sodba II Cp 2742/2017