VSL sklep Cst 41/2011

Jedro

V zadevi ni bilo pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjene izvršbe, ker upnikova ločitvena pravica ni bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Ločitvena pravica je bila pridobljena v postopku zavarovanja, ki se je z izdajo predhodne odredbe izčrpal. Upnik se v postopku zavarovanja ne more poplačati, pač pa mora posebej predlagati izvršbo, t.j. začeti izvršilni postopek.

Sodišče po 15. 07. 2010 (uveljavitev novele ZFPPIPP-C) nima več zakonskega pooblastila za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe. Celo v primeru, če je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan pred 15. 07. 2010, se šteje, da je z njim stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek prej začetega izvršilnega postopka (namenjenega poplačilu ločitvenega upnika), če je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico. V takem primeru se izvršba zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ne prekine, zato sklep o nadaljevanju izvršbe ni potreben.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se stečajnemu dolžniku A. d.o.o. - v stečaju naloži, da terjatev iz 1. točke izreka upniku R. d.d. plača iz dela dolžnikovega premoženja, ki je predmet ločitvene pravice in ki ga predstavlja priznana terjatev upnika A. d.o.o. - v stečaju do L. d.o.o. - v stečaju.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklepom ugotovilo, da je priznana terjatev upnika R. d.d. (zaporedna št. prijave 5) za plačilo 262.695,99 EUR (62.952.466,44 SIT) in ločitvena pravica, s katero je ta terjatev zavarovana na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. Z 136/2002 z dne 25. 10. 2002 (1.točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo prenos terjatve do dolžnika L. I. d.o.o. - v stečaju v višini 262.695,99 EUR (62.952,466,44 SIT) na upnika R. d.d. (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi prvostopnega sodišča iz izpodbijanega sklepa, da stečajni upravitelj ni začel pravde zaradi ugotovitve neobstoja prerekane ločitvene pravice upnika R. d.d. (v nadaljevanju: upnik), na katero je bil napoten s sklepom stečajnega senata, zaradi česar je sodišče priznalo tudi ločitveno pravico tega upnika (sama terjatev ni bila niti prerekana), pridobljeno z izdajo predhodne odredbe s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. Z 136/2002 z dne 25. 10. 2002. Napada le odločitev v 2. točki izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče stečajnemu dolžniku naložilo prenos terjatve do njegovega dolžnika L. I. d.o.o. v stečaju v višini 262.695,99 EUR, na upnika R. d.d., ker da je v nasprotju z 4. odstavkom 143. člena v zvezi s 4. odstavkom 131. člena ZPPSL, na katerega ga je prvostopno sodišče oprlo.

V konkretnem primeru je bila ločitvena pravica upnika pridobljena z izdajo predhodne odredbe, s katero je bil odrejen rubež denarne terjatve dolžnika do podjetja L. I. d.o.o.. Ker stečajni upravitelj ni začel postopka za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice, se šteje, da je ni niti prerekal in da je bila upnikova ločitvena pravica že na naroku za preizkus terjatev priznana. V takšnem primeru je stečajni senat na podlagi takrat veljavnega 4. odstavka 143. čl. ZPPSL izdal bodisi sklep o nadaljevanju izvršbe na podlagi 4. odst. 131. čl. ZPPSL, če je bila ta prekinjena po 2. odstavku 111. čl. ZPPSL bodisi sklep, s katerim je ugotovil obstoj terjatve ter naložil stečajnemu dolžniku, da jo plača iz dela premoženja, na katerem je ločitvena pravica, če pred začetkom stečajnega postopka izvršilni postopek še ni tekel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zadevi ni bilo pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjene izvršbe, ker upnikova ločitvena pravica ni bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Ločitvena pravica je bila pridobljena v postopku zavarovanja, ki se je z izdajo predhodne odredbe izčrpal. Upnik se v postopku zavarovanja ne more poplačati, pač pa mora posebej predlagati izvršbo, t.j. začeti izvršilni postopek. Odločitev v izpodbijani 2. točki izreka izpodbijanega sklepa (ki po vsebini niti ni sklep o nadaljevanju izvršbe, pač pa sklep iz 115. čl. ZIZ, ki bi ga v primeru nadaljevanja izvršbe lahko izdalo le izvršilno sodišče) je bila zato nepravilna že iz tega razloga.

Stečajni postopek zoper dolžnika se je začel in tudi narok za preizkus terjatev je bil opravljen v času veljavnosti prejšnjega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL RS št. 67/93 – ZPPSL). Novi ZFPPIPP (UL RS št. 126/07), ki se je začel uporabljati 01. 10. 2008, načinov poplačila ločitvenih upnikov ni bistveno spreminjal (495. čl. ZFPPIPP) in zato ni vplival na zatečena dejanska razmerja. To pa ne velja za novelo ZFPPIPP-C (UL RS št. 52/10), ki je začela veljati 15. julija 2010 (izpodbijani sklep je bil izdan dne 03. 02. 2011), ki ne samo da spreminja način poplačevanja ločitvenih upnikov, pač pa v prehodnih določilih posega tudi v že obstoječa razmerja.

Osnovno pravilo je, da se prodaja (vnovčevanje) premoženja, ki je predmet ločitvene pravice in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku (4. odst. 280. čl. v zvezi s 304. čl. ZFPPIPP-C). Če sodišče o o priznanju zavarovane terjatve in ločitvene pravice do uveljavitve ZFPPIPP-C še ni odločilo, lahko po 15. 07. 2010 stečajnemu dolžniku v primeru priznane ločitvene pravice naloži samo prednostno plačilo njegove terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (6. odstavek 88. čl. ZFPPIPP-C). Sodišče zato po 15. 07. 2010 nima več zakonskega. pooblastila za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe. Celo v primeru, če je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan pred 15. 07. 2010, se šteje, da je z njim stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (8. odst. 90. čl. ZFPPIPP-C).

Začetek stečajnega postopka pa ne vpliva na tek prej začetega izvršilnega postopka (namenjenega poplačilu ločitvenega upnika), če je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico (3. točka 3. odstavka 132. čl. ZFPPIPP-C). V takem primeru se izvršba zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ne prekine, zato tudi sklep o nadaljevanju izvršbe ni potreben. Z ozirom na gornji zaključek, da se zoper stečajnega dolžnika izvršilni postopek še ni začel, pa citirana določba v dani situaciji ni uporabljiva.

V navedenem primeru je bilo torej mogoče izdati samo sklep, s katerim se stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo priznane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (304. čl. ZFPPIPP-C). Zaradi napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 46/2012
• VSL sklep II Ip 1196/2012
• VSL Sodba I Cpg 332/2022