VSL sklep Cst 4/2011

Jedro

Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovora upnikov S. D. s.p., in S., d.o.o. proti odpustu obveznosti (1. točka izreka), postopek odpusta obveznosti, začetega s sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. St 984/2009 z dne 12. 01. 2010, pa je ustavilo in predlog dolžnika za odpust obveznosti z dne 06. 11. 2009 zavrnilo (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka sklepa je dolžnik vložil pritožbo, v kateri je uveljavljal vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu s stroškovno posledico.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju o ugovoru upnika proti odpustu obveznosti, v katerem upnika nista uveljavljala zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, pač pa oviro iz 4. točke 399. člena, samo na podlagi podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da obstajajo zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP. Svojo odločitev o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpust je temeljilo na 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP.

Po 1. odst. 400. člena ZFPPIPP mora sodišče že po vloženem predlogu dolžnika za odpust obveznosti in pred odločitvijo o takem predlogu po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja kakšna od zakonskih ovir iz 1. točke (predkaznovanost stečajnega dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana) in 3. točke (če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni poteklo 10 let) 399. člena ZFPPIPP za odpust obveznosti. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je sodišče pridobilo podatke iz kazenske evidence pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, pa je očitno ocenilo, da ni ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP. Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, pa prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom (torej, katere od ovir iz 399. člena ZFPPIPP). Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata. Na sklepanje, da prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti po sprejetem sklepu o začetku le-tega ne sme več brez ugovora posegati v že izdani sklep o začetku postopka odpusta pa nenazadnje izhaja tudi iz 1. odst. 405. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče prepozen ugovor zavrže.

Ni dvoma, da upnika z ugovorom nista uveljavljala zakonske ovire za odpust obveznosti dolžniku iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (to nenazadnje ugotavlja samo prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega dela sklepa). Ker je samo našlo razloge za ustavitev postopka odpusta obveznosti, ki jih upnika z ugovorom nista uveljavljala, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Utemeljeni dolžnikovi pritožbi je že iz tega razloga pritožbeno sodišče ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavilo, ne da bi presojalo še ostale pritožbene razloge o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obstoja zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 156. člena ZPP in v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP. Dolžnik v pritožbi uveljavlja od upnikov tudi povračilo pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika teh stroškov dolžniku nista povzročila, saj sta bila njuna ugovora zavrnjena in v zvezi s 1. točko izreka sklepa dolžniku pritožbeni stroški niso nastali. Nastali so mu v posledici neutemeljenega odločanja prvostopenjskega sodišča mimo ugovornih razlogov. Tako se pokaže, da do pritožbenih stroškov dolžnika ni prišlo zaradi ravnanja upnikov, pač pa sodišča, torej po naključju, ki se je primerilo dolžniku. Če pa mora po 1. odst. 156. člena ZPP (v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP) stranka ne glede na izid postopka stroške v takem primeru povrniti nasprotni stranki, toliko bolj velja, da je svoje stroške dolžna nositi sama.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 2/2011
• VSL Sklep Cst 700/2017
• VSL Sklep Cst 3/2018