<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 388/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:PRP.388.2010
Evidenčna številka:VSL0066013
Datum odločbe:01.04.2010
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:nedovoljena zahteva za sodno varstvo - upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo

Jedro

Krog udeležencev v hitrem postopku, ki jim pripada pravica do sodnega varstva (do vložitve zahteve za sodno varstvo) je omejen. Storilka, ki je sicer prava neuka stranka, pa je bila v pravnem pouku plačilnega naloga o tem tudi izrecno poučena.

Izrek

Pritožba zagovornikov odgovorne osebe pravne osebe N.T. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilka mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zahteva za sodno varstvo, ki sta jo vložila K.K. s.p., računovodstvo in računovodkinja K.K. zavrže kot nedovoljena, storilka pa mora plačati stroške postopka – sodno takso.

V pravočasno vloženi pritožbi zagovorniki storilke uveljavljajo, da sta storilka N.T. in pooblaščenka, računovodkinja K.K. za K.K. s.p. prava neuki stranki, zato pooblaščenka ni pomislila, da bi lahko prišlo do zavrženja zahteve za sodno varstvo. Pooblaščenka se je pri davčnem uradu pogovarjala glede obravnavanega primera, saj je prišlo do neljube nevšečnosti z računalniškim programom, kot je opisano v nadaljevanju pritožbe. Po dogovoru z referentko Z.Z. je poslala na davčni urad pooblastila za vse osebe, za katere je bila zavezana poslati podatke, med drugim tudi za pritožnico. Referentka na davčnem uradu bi kot uradna oseba morala računovodkinjo opozoriti, da ne more biti pooblaščenka in naj zahtevo za sodno varstvo vloži davčni zavezanec sam. Zato zavezancu ni mogoče naprtiti odgovornosti za prekršek, v postopku pa sploh ni imel možnosti podati zagovora, predlagati dokazne predloge in navajati dejstva. Z zavrženjem zahteve za sodno varstvo so bile N.T. kršene osnovne ustavne pravice do pravnega sredstva.

Pritožba zagovornikov odgovorne osebe pravne osebe ni utemeljena.

Pravica do zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ v hitrem postopku, je urejena v Zakonu o prekrških (ZP-1). V 1. odstavku 59. člena ZP-1 je tako določeno, katerim udeležencem v hitrem postopku pripada pravica do sodnega varstva, to je do vložitve zahteve za sodno varstvo. Ta krog upravičencev je omejen, saj lahko na podlagi te določbe vloži zahtevo za sodno varstvo le oseba, ki ji je bila izrečena sankcija (kršitelj), njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Da lahko le te osebe vložijo zahtevo za sodno varstvo, je bila storilka kot odgovorna oseba pravne osebe poučena tudi v pravnem pouku plačilnega naloga. V obravnavanem primeru pa nobeden od teh udeležencev v hitrem postopku, ki so taksativno navedeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1 kot upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo, ni vložil zahteve za sodno varstvo. Zahteva za sodno varstvo je bila namreč vložena s strani K.K. s.p., oziroma računovodkinje K.K.. Zahtevi za sodno varstvo pa je bilo priloženo pooblastilo N.T. (odgovorne osebe pravne osebe), s katerim je le-ta računovodski servis K.K. s.p. oziroma njihovo računovodkinjo K.K. pooblastila, da jo zastopa v zadevi glede sodnega varstva, ki se nanaša na plačilni nalog opr. št. PN 444. Zahteva za sodno varstvo je bila tako vložena s strani osebe, ki jo po tem zakonu nima pravice vložiti, zato v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZP-1 ni dovoljena. Glede na navedeno jo je sodišče prve stopnje na podlagi 64. člena ZP-1 pravilno zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložila oseba, ki jo po tem zakonu nima pravice vložiti, zahteve za sodno varstvo pa ni zavrgel že prekrškovni organ. Višje sodišče le še dodaja, da se sicer na podlagi 58. člena ZP-1, če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, v hitrem postopku med drugim tudi glede zastopanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Določbe ZUP o zastopanju (42. do 61. člen ZUP) se uporabljajo za zastopanje v hitrem postopku, torej do izdaje odločbe o prekršku prekrškovnega organa. Kot je že navedeno, pa je pravica do zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ v hitrem postopku, urejena v ZP-1 in ne v ZUP. Na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne vplivajo niti pritožbene navedbe, da sta odgovorna oseba pravne osebe in računovodkinja prava neuki stranki, saj je, kot je že navedeno, v pravnem pouku plačilnega naloga izrecno navedeno, kdo lahko vloži zahtevo za sodno varstvo.

Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 3. odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo zagovornikov odgovorne osebe pravne osebe kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker zagovorniki odgovorne osebe pravne osebe s pritožbo niso uspeli, mora odgovorna oseba pravne osebe na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi z določbami 143. do 146. člena ZP-1 plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

ZP-1 člen 58, 59, 59/1, 64.
ZUP člen 42.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.03.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyNDI1