VSL sklep PRp 20/2009

Jedro

Neskladje med določbami ZP-1 in ZIKS-1 glede roka, v katerem lahko storilec vloži predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti, če ta predlog ni bil dan že v postopku določitve uklonilnega zapora, se odpravi z uporabo načela „lex posterior derogat legi priori“ in se šteje, da je ZIKS-1 kot kasnejši predpis razveljavil določbo 1. odstavka 202c člena ZP-1 glede tridnevnega roka za vložitev predloga.

Izrek

Pritožbi storilca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o zavrženju »pritožbe storilca« spremeni tako, da se storilčeva pritožba, ki jo je obravnavati kot predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v postopku določitve uklonilnega zapora, ne zavrže in se zadevo odstopi sodišču prve stopnje kot pristojnemu sodišču za odločanje v tem predlogu.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je okrajno sodišče sklenilo, da se pritožba storilca zoper odločbo okrajnega sodišča z dne 15. 10. 2008 kot prepozno vložena zavrže. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je vlogo, ki jo je storilec podal glede na fazo in vrsto postopka, šteti kot pritožbo zoper sklep o zavrženju prošnje storilca za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora, ker pa je zamudil tridnevni pritožbeni rok, je bilo to njegovo pritožbo zavreči kot prepozno vloženo.

V pravočasno vloženi pritožbi zoper to odločitev storilec ponovno navaja, da denarja za plačilo kazni nima, da je nezaposlen, prav tako tudi žena, da ima tudi pet otrok in da trenutno živi le z dohodki od socialne pomoči, razen tega ima tudi bolnega sina, zato predlaga, da se mu omogočijo javna dela ali pa se mu dolg odpiše.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilcu s sklepom določilo uklonilni zapor, ker je ugotovilo, da po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku, s katero mu je prekrškovni organ izrekel globo, te globe ni plačal. Zoper ta sklep storilec prekrška ni vložil nikakršnega pravnega sredstva in je tako sodišče prve stopnje storilcu poslalo poziv za nastop izvrševanja uklonilnega zapora. Po prejemu tega poziva je storilec predlagal »prestavitev izvrševanja uklonilnega zapora iz socialnih razlogov« (uveljavljal je tudi bolezen in predložil zdravniška potrdila). Sodišče prve stopnje je o tem storilčevem predlogu odločilo z odločbo, s katero je njegovo prošnjo zavrglo.

Storilec je na okrajno sodišče naslovil prošnjo, v kateri prosi sodišče, da mu omogoči opravljanje javnih del, da se izogne uklonilnemu zaporu, saj ima probleme s sinom, prav tako pa ni zmožen finančno plačati globe, saj sta tako on kot tudi žena nezaposlena in je edini vir dohodka le socialna pomoč. Zato prosi, da se mu omogočijo javna dela.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 10. 12. 2008 to storilčevo prošnjo, ki jo je obravnavalo kot pritožbo zoper odločbo, izdano z dne 15. 10. 2008, kot prepozno vloženo zavrglo. Ta odločitev sodišča prve stopnje pa je nepravilna in v nasprotju z določili Zakona o prekrških (ZP-1) ter določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, katerega zadnje spremembe in dopolnitve so začele veljati s 1. 11. 2008 (ZIKS - Ur. l. RS, št. 76/2008), torej že v času izdaje izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno štelo po vsebini povsem nedvoumno obdolženčevo prošnjo oziroma predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti kot pritožbo zoper odločbo z dne 15. 10. 2008 in v posledici take odločitve tudi to obdolženčevo vlogo neutemeljeno zavrglo kot prepozno vloženo. Po določbi 202.c člena ZP-1 (veljavni do uveljavitve sprememb in dopolnitev ZIKS-a) je bilo potrebno predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti v primeru, če storilec to ni predlagal že v postopku določitve uklonilnega zapora, vložiti najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora, predlog za nadomestitev globe pa zadrži izvrševanje uklonilnega zapora do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu storilca. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev ZIKS-a, to je z dnem 1. 11. 2008, ki določa v 2. odstavku 128. člena, da lahko oseba, ki prestaja uklonilni zapor še med njegovim prestajanjem sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, pa je tako po oceni višjega sodišča šteti, da je določba o tridnevnem roku za vložitev predloga za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v 1. odstavku 202.c člena ZP-1 brezpredmetna. V predhodnih določbah ZIKS-a res da izrecno ni razveljavljena ta določba ZP-1 (kot je to na primer storjeno za 7. odstavek 22. člena ZP-1), vendar pa je neskladje med določbo 1. odstavka 202.c člena ZP-1, ki omejuje vložitev predloga za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti storilcu, ki tega ni predlagal v postopku določitve uklonilnega zapora, le še na tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora in določbo 2. odstavka 128. člena ZIKS-a, ki to pravico daje celo osebi, ki že prestaja uklonilni zapor, mogoče odpraviti z uporabo načel in meril, ki se za odpravo takih neskladij uporabljajo pri interpretaciji predpisov (na primer časovni argument – kasnejši zakon razveljavi prejšnji zakon). Prav to pravilo pa je po oceni višjega sodišča uporabiti tudi v obravnavanem primeru, saj sta tako ZP-1 kot tudi ZIKS v hierarhiji pravnih aktov prirejena (imata enako pravno veljavo), tako da je v obravnavanem primeru to notranje neskladje med določbami ZP-1 in ZIKS-a glede roka, v katerem se še lahko vloži predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v primeru, če ta predlog ni bil dan že v postopku določitve uklonilnega zapora, odpravi z uporabo načela »lex posterior derogat legi priori« in tako šteti, da je ZIKS, ki je možnost vložitve takega predloga dopustil še med prestajanjem uklonilnega zapora, kot kasnejši predpis razveljavil določbo 1. odstavka 202.c člena ZP-1, ki to možnost omejuje le na tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora.

Višje sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa in zadevo odstopilo sodišču prve stopnje, ki je po določbah ZP-1 pristojno za odločanje o predlogu storilca za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da storilec takega predloga v postopku določitve uklonilnega zapora pred vložitvijo prošnje (pravilno predloga) z dne 12. 11. 2008, ki jo je podal že po prejemu poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora ni podal, zato je upravičen do tega, da sodišče prve stopnje o takem predlogu tudi vsebinsko odloči v skladu z določbo 202.c člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

10.03.2011

Podobni dokumenti:

• VSC sklep PRp 429/2008
• VSC sklep PRp 344/2006
• VSC sklep PRp 626/2006