VSL sklep EPVDp 152/2010

Jedro

Smiselno uporabo določb tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije, navedeno v 3. odstavku 22. člena ZP-1, je treba razlagati tako, da izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več dopusten, ko potečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je voznik dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk.

Vozniško dovoljenje daje le pravico upravljati z nevarnim sredstvom in ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo in s tem torej kot poseg v pridobljeno pravico.

Izrek

1. Pritožba zagovornika storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Storilec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu kot vozniku izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij B, G in H, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 12. 9. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je presegel osemnajst kazenskih točk.

Proti takemu sklepu je storilčev zagovornik vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, v obrazložitvi pritožbe pa uveljavlja le kršitev materialnopravne določbe tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Pritožnik tako uveljavlja, da je izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To določilo pa je sodišče prve stopnje uporabilo nepravilno, saj je pri ugotavljanju števila kazenskih točk upoštevalo tudi štiri kazenske točke, izrečene z odločbo, ki je postala pravnomočna 4. 10. 2007, torej pred več kot dvema letoma, podrejeno pa uveljavlja tudi, da plačilni nalog, s katerim naj bi bile izrečene štiri kazenske točke, storilcu ni poznan in predvideva, da je v tem delu prišlo do pomote oziroma do nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Razen tega določila ZP-1 o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot javne listine pomenijo protiustaven (nesorazmeren) poseg v pridobljeno pravico, zato bo storilec na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti zadevnih določil.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve v okviru vložene pritožbe višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba storilčevega zagovornika pa neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svoje odločitve navedlo ustrezne razloge za svoj sklep, da se storilcu izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledica pravnomočno izrečenih kazenskih točk z odločitvami prekrškovnih organov, navedenimi v obrazložitvi sklepa. Pri tej svoji odločitvi pa sodišče prve stopnje ni kršilo določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 kot to zmotno uveljavlja pritožnik v svoji pritožbi. Pravilna je sicer navedba pritožnika, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pa pritožnik pri tem prezre, da se rok dveh let nanaša na izdajo tiste odločbe, s katero je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Odločba, s katero je pritožnik v konkretnem primeru dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa je postala pravnomočna 3. 2. 2010 in od njene pravnomočnosti ter do izdaje izpodbijanega sklepa tako še nista potekli dve leti. Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 pa se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je storilec v obravnavanem primeru storil prekrške v obdobju od 4. 10. 2007, to je datum, ko je postal pravnomočen prvi plačilni nalog, izdan za prekršek iz tretjega odstavka 38. člena ZVCP-1, storjen dne 25. 9. 2007, pa do 3. 2. 2010, ko je postal pravnomočen plačilni nalog za prekršek iz d) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1, storjen dne 12. 9. 2009, torej vse znotraj triletnega obdobja, določenega v tretjem odstavku 22. člena ZP-1. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svoji sodbi, št. IV Ips 4/2010, z dne 20. 4. 2010, izrecno navedlo, da je potrebno smiselno uporabo določb tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije, navedeno v tretjem odstavku 22. člena ZP-1, razlagati tako, da ko potečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je voznik dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk, izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več dopusten. Glede zadržanja in pretrganja zastaranja izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 44. člena ZP-1. To pa pomeni, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe (s katero je storilec dosegel oziroma presegel osemnajst kazenskih točk oziroma voznik začetnik sedem kazenskih točk) sodišče ne izda sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne pa v primerih, ko znotraj triletnega roka med posameznima odločbama, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke, pretečeta več kot dve leti oziroma ko ta rok poteče od pravnomočnosti odločbe, s katero so izrečene kazenske točke, pa do izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljena. Triletni rok v slednjem primeru predstavlja izjemo od splošnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek in je namenjen storilcem, ki prekrške ponavljajo ter jim je zato večkrat izrečeno manjše število kazenskih točk. Posamezen izrek kazenskih točk znotraj triletnega roka po vsebini predstavlja opozorilno sankcijo, dokler njihova vsota ne doseže predpisanega števila, ki ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovno sodišče je v navedeni sodbi še dodalo, da za takšno stališče govori tudi določba četrtega odstavka 207. člena ZP-1, ki med drugim določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno so tako pritožbene navedbe o kršitvi materialnopravnih določb ZP-1 neutemeljene.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba o tem, da storilcu plačilni nalog, s katerim so mu bile izrečene štiri kazenske točke, ni poznan. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je ta plačilni nalog opremljen s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, iz spisu priložene fotokopije tega plačilnega naloga pa je tudi razvidno, da je bil le-ta vročen storilcu na kraju storitve prekrška. Glede pritožbenih navedb o tem, da so določila ZP-1 o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot javne listine protiustavna in pomenijo nesorazmeren poseg v pridobljeno pravico, pa višje sodišče le še dodaja, da je že Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, št. U-I-323/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. l. RS, št. 33/00) poudarilo, da daje vozniško dovoljenje le pravico upravljati z nevarnim sredstvom in ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo in s tem torej kot poseg v pridobljeno pravico.

Višje sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje v celoti potrdilo kot pravilno in zakonito, pritožbo storilčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu v skladu z določili 147. člena ZP-1 naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka v obliki sodne takse, ki jo bo odmerilo s posebnim plačilnim nalogom sodišče prve stopnje v skladu z določili Zakona o sodnih taksah

Datum zadnje spremembe:

25.01.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 16/2010
• VSL sklep EPVDp 72/2010
• VSM Sklep EPVDp 80/2018