VSL sklep I Cp 1124/2010

Jedro

Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke na razveljavitev sodne poravnave kot prepozno.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in poudarja, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti, saj je tožnica dovolila dovozno pot v obliki služnosti po svoji parceli X1 v korist parcele X2, obe k.o. G., pri čemer ni vedela za lokacijsko odločbo, gradbeno dovoljenje in odločbo o prepovedi vzpostavitve in graditve dostopne poti po služnosti do novo zgrajene stanovanjske hiše na zemljiški parceli št. X2. Sodišče je pri odločitvi spregledalo dejstvo, da je tožeča stranka že dne 6.11.2008 v zadevi III P 2672/2006 vložila tožbo in v bistvu spremenila le tožbeni temelj, s katerim razveljavlja citirano sodno poravnavo ter je bila tožba torej vložena znotraj prekluzivnega roka za izpodbijanje sodne poravnave. Očuvan je bil tudi subjektivni rok, saj je tožeča stranka izvedela za razloge za zavrnitev zahtevka pravnih prednikov za vzpostavitev služnosti šele 4.11.2008. Sodišče o spremenjeni tožbi ni nikoli meritorno odločilo in je zato potrebno upoštevati določilo 367. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je zastaranje pretrgano tudi v primeru, ko je bila tožba zavrnjena ali zavržena zaradi nepristojnosti ali katerihkoli drugih razlogov, in sicer že s trenutkom vložitve prve tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka tožbo za razveljavitev sodne poravnave vložila po preteku zakonsko določenega prekluzivnega roka iz 1. in 2. odstavka 393. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tako po poteku treh mesecev od dneva, ko je izvedela za razveljavitveni razlog, kot tudi po poteku objektivnega roka treh let od njene sklenitve. Pri tem sodišče ni spregledalo navedb tožeče stranke ob vložitvi tovrstnega zahtevka že v zadevi III P 2672/2006, saj je tožnici tudi ustrezno pojasnilo, da prekluzivnih rokov ni mogoče podaljševati in zanje ne velja določilo o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se tiče same stvari. Tožnici torej glede pravočasnosti vložene tožbe ne more biti v korist sprememba tožbe v zadevi III P 2672/2006, saj omenjena nedovolitev spremembe tožbe v drugem postopku na potek teka roka za vložitev tožbe nima vpliva. Pravila o zastaranju se namreč po določilu 345. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena.

Ker glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi bilo pritožbeno sodišče dolžno paziti v okviru uradnega preizkusa (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 647/2015
• Sklep II Ips 462/2008
• VSL Sklep II Cp 2052/2020