<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1003/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1003.2010
Evidenčna številka:VSL0056280
Datum odločbe:01.04.2010
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe

Jedro

Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (sedaj težko nadomestljive) škode. Za presojo obstoja predpostavke iz 2. alineje 2. odst. 272. čl. ZIZ ne zadošča zgolj ugotovitev, da objekti na tožnikovi parceli niso ogroženi ter da se poškodbe kanalizacijskih cevi dajo sanirati. Pritožba ima tudi prav, da je tožnik ob nastali situaciji opozarjal na možnost novih zdrsov in nadaljnjih poškodb ter na pojav razpok na platoju nad gradbeno jamo.

Tudi v primeru, če bo sodišče ugotovilo obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe, se restriktivni pristop sodišča pri oceni pogojev nanaša tudi na vsebino začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje, ki je zgolj v preprečitvi grozeče nevarnosti ter nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa v realizaciji tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da so tožene stranke dolžne takoj prenehati s kakršnimikoli nadaljnjimi gradbenimi deli na gradbišču „R...“ ter najkasneje v roku 15 dni vzpostaviti prejšnje stanje na parc. št. 9 in 7/2, obe vl. št. 1422 k.o. ..., last tožeče stranke, tako da nasujejo in utrdijo zemljo, vzpostavijo stalno brežino ter zasadijo nazaj travo na manjkajočem delu parcel v širini 1 do 2 metra ter dolžini približno 16 metrov do meje med parcelama in parcelo številko 5/1, vl. št. 1422, k.o. ..., last prvotožene stranke ter nadalje izvršijo vse druge strokovne ukrepe, ki bodo zavarovali parceli last tožeče stranke pred vdori, vključno z zaščito kanalizacijske cevi, pod grožnjo denarne kazni, če tožene stranke ne bodo ravnale v skladu z odredbo.

Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, v kateri predlaga spremembo oziroma podrejeno razveljavitev sklepa. Navaja, da sodišče na pamet in brez strokovnega znanja zaključuje, da se da udor sanirati ter da ne grozi nevarnost nadaljnjega udiranja parcele. To pa ne drži, saj se zemljišča, ki se kar najprej ruši in spodkopava, ne da vrniti v prejšnje stanje, če je porušeno do te mere, da ga praktično ni več. Prav to se je zgodilo, kar izpričuje ponovni udor, ki se je zgodil 14.12.2009. Sodišče zmotno in protispisno navaja, da tožnik ni navedel, kakšna škoda mu grozi. Iz trditev predloga je razvidno, kakšna škoda nastaja tožniku, to je izginitev njegove parcele oziroma njenega dela ter poškodba kanalizacijskih cevi. Po novem udoru zemlje se je celotna kanalizacija, ki je potekala prek sporne parcele, sesula v gradbeno jamo tako, da vsebina pronica v zemljo in je ogrožena podtalnica. Tožnik je v tožbi opozoril na zabeležke z dne 9.11.2009 Komunale, da zaradi neposredne bližine gradbene jame in strmega naklona lahko pride do novih zdrsov, kar se je po novem močnem deževju v mesecu decembru tudi potrdilo in ponovilo. Enako izhaja iz geološkega poročila, ki ga je naročila prvotožena stranka po prvem udoru, da porušitev brežine in nastale razpoke ne ogrožajo le kanalizacijske cevi, saj je kamninska podlaga globoko, razpoke pa so se pojavile do 6 metrov od porušenega roba. Po novem udoru se po vsakem močnejšem deževju lahko pričakuje ponovno udiranje in zmanjševanje parcele tožnika, ki izginja. Presoja, kakšna škoda bi lahko nastala tožniku na eni strani in kakšna škoda bi nastala toženim strankam z izvedbo sanacijskih ukrepov, je zelo pavšalna in nejasna. Poseg v lastninsko pravico ni primerljiv s stroški, ki bi jih morale tožene stranke trpeti zaradi sanacije. Sodišče bi moralo vsaj delno ugoditi začasni odredbi in sicer tako, da bi njeno veljavnost omejilo do trenutka pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.

Prvo in tretje toženi stranki sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem v celoti nasprotujeta pritožbenim navedbam in predlagata zavrnitev pritožbe. Navajata, da je pritožba vložena prepozno in jo je potrebno zavreči. Podredno nasprotujeta trditvam, da naj bi posegali na zemljišče tožeče stranke in ji povzročali škodo. Za navedeno gradnjo je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. Tožeča stranka vseskozi poizkuša z vsemi sredstvi onemogočiti gradnjo, zaradi česar toženima strankama nastaja škoda. Opozarjata, da je do udora prišlo zaradi ravnanja tožnika, ki je zasadil na trasi kanalizacije v nasprotju s predpisi smreko, ki je s svojimi koreninami očitno poškodovala kanalizacijo in posledično povzročila udor.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik vložil pritožbo prepozno. Ker je prejel sklep 29.12.2009, pritožbo pa je vložil 6.1.2010 priporočeno po pošti, se je pritožil pred potekom 8-dnevnega pritožbenega roka. Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da so toženke (investitor, izvajalec in podizvajalec) pri izvedbi zemeljskih del na objektu „R...“ ravnale očitno nestrokovno, zaradi česar se je dne 25.10.2009 zgodil zemeljski podor oziroma usad, saj se je porušila brežina gradbene jame, ki sega v tožnikova zemljišča. Tožnik se sklicuje na večjo škodo, ki mu je že nastala s porušitvijo dela njegovih zemljišč, hkrati pa mu grozi še nastanek nadaljnje večje škode zaradi novih zdrsov (usadov), kar bo imelo za posledico porušitev obstoječe kanalizacije. Tožnik se pri tem sklicuje na ugotovitve Komunale o ogledu zemeljskega usada ter na inženirsko geološko poročilo s sanacijskimi ukrepi, ki je bilo izdelano v oktobru 2009. Obe navedeni listini v celoti potrjujeta tožnikove navedbe o grozeči nadaljnji večji škodi, ki lahko nastane zaradi novih zdrsov brežine.

Sodišče prve stopnje pri presoji izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe, na podlagi 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ sicer pravilno upošteva, da tožnik zahteva izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ki se izda le v nujnih in izjemno upravičenih primerih. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up – 275/97 opredelilo situacije, v katerih so možne izdaje tovrstnih začasnih odredb. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (sedaj težko nadomestljive) škode. Prav takšno situacijo pa tožnik zatrjuje v konkretnem primeru. Pritrditi je treba pritožbi, da za presojo obstoja predpostavke iz 2. alineje 2. odst. 272. čl. ZIZ zaenkrat ne zadošča zgolj ugotovitev, da objekti na tožnikovi parceli niso ogroženi ter da se poškodbe kanalizacijskih cevi dajo sanirati. Pritožba ima tudi prav, da je tožnik ob nastali situaciji opozarjal na možnost novih zdrsov in nadaljnjih poškodb ter na pojav razpok na platoju nad gradbeno jamo, ki segajo do 6 metrov od porušenega roba (geološko poročilo). Poleg tega se tožnik v pritožbi sklicuje na novo dejstvo in sicer ponovni udor zemlje, do katerega je prišlo dne 14.12.2009, torej neposredno pred izdajo izpodbijane začasne odredbe, posledica tega dogodka pa je po trditvah tožnika, da se je celotna kanalizacija, ki je potekala prek sporne parcele, sesula v gradbeno jamo tako, da vsebina pronica v zemljo in je ogrožena podtalnica. Že zaradi navedenega je potrebno, da sodišče prve stopnje ponovno presodi utemeljenost predpostavk za izdajo začasne odredbe. Pri tem je potrebno opozoriti, da se tudi v primeru, če bo sodišče ugotovilo obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe, že omenjeni restriktivni pristop sodišča pri oceni pogojev nanaša tudi na vsebino začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje, ki je zgolj v preprečitvi grozeče nevarnosti ter nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa v realizaciji tožbenega zahtevka. Predvideni sanacijski ukrepi za ureditev spornega dela brežine so razvidni iz tožbi priloženega inženirsko geološkega poročila (priloga A3), seveda pa je potrebno upoštevati, da so se ti ukrepi nanašali na stanje brežine pred zatrjevanim ponovnim porušenjem dela brežine.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri ponovnem odločanju o predlagani začasni odredbi bo torej moralo sodišče prve stopnje celovito pretehtati vse okoliščine, s katerimi tožnik utemeljuje predpostavke za izdajo začasne odredbe.


Zveza:

ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0MTc5